DELOINDOM

Kolumna Jerneje Jošar: Hitenje s setvami in sajenji je prej slabo kot dobro

"Najbolj me čudi, da tudi starejše generacije vrtičkarjev, ki pravzaprav vrtnarijo že desetletja, padejo na preizkusu trgovskih dražljajev."
Fotografija: Tudi če narava ne bi tako nagajala, kot to počne zadnja leta, je hitenje s setvami in sajenji prej slabo kot dobro. FOTO: Jerneja Jošar
Odpri galerijo
Tudi če narava ne bi tako nagajala, kot to počne zadnja leta, je hitenje s setvami in sajenji prej slabo kot dobro. FOTO: Jerneja Jošar

Pravijo, da se sezona vrtičkanja prične že konec februarja, ko hitimo na vrt posejati prve vrtnine. Veliki vrtnarski centri se z vrtnarskim materialom zadnja leta napolnijo že januarja. Neskončno dolge vrste stojal s semeni, gnojila in substrati, med katerimi vrtičkar ne zmore več sam izbrati primernega, so klasika velikih vrtnih centrov. Februarja – mnogo prezgodaj pa lahko občudujemo tudi sadike vseh vrst zelenjave. Najbolj pa me čudi, da tudi starejše generacije vrtičkarjev, ki pravzaprav vrtnarijo že desetletja, padejo na preizkusu trgovskih dražljajev. Mlajši neuki vrtičkarji, ki jih je vedno več, posnemajo starejše vrtnarske mačke, saj so jim ti tudi nekakšen vzgled. Tukaj pa se potem lahko hitro zalomi, če pride do takšne situacije, ki jo pričakujemo te dni – mraz s tako nizkimi temperaturami, da bodo posajene sadike doživele velik šok.

Zakaj to hitenje? Tudi če narava ne bi tako nagajala, kot to počne zadnja leta, je hitenje s setvami in sajenji prej slabo kot dobro. Marsikdo sploh ne spremlja temperatur tal, saj nismo tega vajeni oziroma je med vrtičkarji znanje o tleh na splošno bore slabo.

Celotno kolumno si lahko preberete na deloindom.si. 

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas