DELOINDOM

Kolumna Anje Germšek: Pasje poletje in pet napak lastnikov

Nikoli nisem odobravala psov v mestu. Nikoli se nisem strinjala s tem, da jih lastniki vodijo na tržnico. Nikoli mi ni bilo všeč, da pes sedi pod mizo in čaka.
Fotografija: Poleti izbiram gozdne poti, kjer je voda in možna osvežitev. Nikoli pa betonske džungle, kar mestno jedro zagotovo je. FOTO: Patricia Marroquin, Shutterstock
Odpri galerijo
Poleti izbiram gozdne poti, kjer je voda in možna osvežitev. Nikoli pa betonske džungle, kar mestno jedro zagotovo je. FOTO: Patricia Marroquin, Shutterstock

Ker smo kot družina čez teden precej razkropljeni, smo si v soboto vzeli čas. Lepo smo se oblekli in šli v mesto na sladoled. Na »ljubljansko plažo«. Vsak dve kepici sladoleda, midva kavico, hči kokakolo. Klasika. Ura je bila 10.30, telefon je nameril 25 stopinj.

Pri številki osemnajst sem nehala šteti. Nikoli nisem odobravala psov v mestu. Nikoli se nisem strinjala s tem, da jih lastniki vodijo na tržnico. Nikoli mi ni bilo všeč, da pes sedi pod mizo in čaka. Trušč, gneča, vročina, sopara … Poletni asfalt je segret, vroč. Pes hodi od njega dvignjen morda 5, 20 ali pa 30 centimetrov. Odvisno od njegove višine.

Trend psov v mestu narašča. Tokrat sem videla večino pasemskih psov, presenečena, da so bili to večji psi in le nekaj »naročnih«. Sprehodite se v mislih in pomislite, koliko je sence v Ljubljani od Zmajskega mostu mimo Petkovškega nabrežja (no, tukaj je sence še največ). Na strani, kjer je tržnica, sence ni, razen del, kjer je pokrita tržnica.

Celotno kolumno si lahko preberete na deloindom.si

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije