OBRATI

Ko avto zazna pijanost

Kdaj do tehnike, ki bo alkoholiziranim voznikom preprečila zagon avtomobila?
Fotografija: Če ste pili, ne sedajte za volan. FOTO: Blaž Samec
Odpri galerijo
Če ste pili, ne sedajte za volan. FOTO: Blaž Samec

Vožnja pod vplivom alkohola je globalni problem. Zaradi tovrstnega nespametnega početja se dogajajo nesreče in umirajo ljudje v skoraj vseh državah sveta. Zato ne preseneča vse večja podpora tehniki, ki bi zaznavala alkoholiziranost voznikov in preprečevala zagon avtomobila. V ZDA tovrstne rešitve proučujejo že več kot petnajst let, zdaj pa si želijo od besed preiti k dejanjem.

V takšno razmišljanje Američane sili žalostna statistika; zaradi vožnje pod vplivom alkohola vsako leto umre približno devet tisoč Američanov (kdaj tudi več kot deset tisoč), zaradi česar nastane za kar 44 milijard dolarjev gospodarskih stroškov. V ZDA zaradi tega vsako leto aretirajo približno milijon ljudi (zgodilo se je že, da tudi 1,5 milijona). Skupno je zloraba alkohola kriva za približno tretjino vseh prometnih nesreč. Še posebno to velja za voznike v starosti med 21. in 44. letom, ki v ZDA povzročijo kar 83 odstotkov vseh nesreč zaradi vožnje pod vplivom alkohola, poročajo ameriški mediji.

Vozniki bi sprejeli novo opremo

Toda kakšna tehnika bi bila potrebna, da opiti vozniki ne bi več mogli upravljati vozila? Gre za sistem, ki bi lahko v avtomobilih z dotikom volana ali gumba za zagon motorja zaznal raven alkohola v krvi voznika (tako, da skozi voznikov prst sveti infrardeča svetloba), lahko pa bi tudi namestili tipala, ki bi pasivno spremljala voznikovo dihanje ali gibanje oči. Posebno pozornost želijo nameniti tudi voznikom, ki so jih v preteklosti že kaznovali zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Tem bi v avtomobile namestili naprave za merjenje ravni alkohola v izdihanem zraku, ki bi bile pritrjene na gumb (ali vtičnico) za zagon motorja.
Alkoholiziranost lahko vsaj delno zaznava sedanja varnostna oprema, denimo senzorji za preprečitev vožnje zunaj voznega pasu, ali pa senzorji, ki zaznavajo utrujenost voznika na podlagi njegovega večkratnega popravljanja smeri volana. Vendar nobeden od teh sistemov vožnje ne preprečuje niti ne zaznava, s čim sta povezani utrujenost in nezbranost voznika.
Do uresničitve tovrstne rešitve bo očitno minilo še nekaj časa, saj tudi v ZDA pričakujejo, da jo bodo lahko uporabljali šele čez od pet do deset let. Zanimivo je, da se o tem pogovarjamo že dolgo, toda v praksi se ni zgodilo še nič bistvenega.
V ZDA so tudi opravili raziskavo med vozniki, kaj si mislijo o tovrstni varnostni opremi. Skoraj dve tretjini bi jih takoj uporabljalo sisteme za merjenje ravni alkohola, a zgolj če bi bila oprema hitra, natančna in nevsiljiva. Hkrati bi takšno tehniko sprejeli, če ne bi bila dražja od petsto dolarjev.

Slovenci spijemo nadpovprečno veliko alkohola

Vožnja pod vplivom alkohola je seveda tudi slovenski problem. Letos do konca maja se je v Sloveniji zgodilo 5482 prometnih nesreč, to je dva odstotka manj kot v istem obdobju lani, razkrivajo podatki Javne agencije RS za varnost prometa. Zaradi alkoholiziranosti voznikov se je do konca maja zgodilo 448 prometnih nesreč, kar je petnajst odstotkov manj kot lani. Zaradi alkohola za volanom je v tem obdobju umrlo sedem voznikom (14 lani), hudo telesno poškodovanih je bilo 32 udeležencev prometnih nesreč, 166 ljudi pa je utrpelo lažje poškodbe. Do konca maja je sicer letos v prometnih nesrečah na slovenskih cestah umrlo 38 ljudi.
Alkohol ubija. Ostanite trezni. FOTO: Oste Bakal
Alkohol ubija. Ostanite trezni. FOTO: Oste Bakal

Glavna vzroka prometnih nesreč sta neprilagojena hitrost in nepravilna smer vožnje, oboje pa je največkrat posledica ravno čezmernega uživanja alkohola. Pri Javni agenciji RS za varnost prometa so tudi razkrili, da se je letos povišala povprečna stopnja alkoholiziranosti voznikov, ki znaša 1,42 promila, lani je bila 1,39. Največ pijanih voznikov odkrijejo v starostnih skupinah od 18 do 24 let, od 25 do 34 let in od 55 do 64 let. To ni nobena posebnost, saj spijemo bistveno več alkohola od evropskega povprečja – povprečen Slovenec (starejši od petnajst let) spije enajst litrov čistega alkohola na leto.
Problem pa niso samo pijani vozniki avtomobilov, temveč je smrtno nevarna tudi vožnja s kolesom pod vplivom alkohola, zaradi pretirane alkoholiziranosti pa tudi hoja, če, denimo, pešec izgubi nadzor nad telesom in pade pod vozeč avtomobil ali tovornjak. Če ste torej pogledali pregloboko v kozarec (ali steklenico), je zelo priporočljivo, da se pred premikanjem najprej streznite, ali pa naj vas domov odpelje povsem trezen voznik, še najbolje, da je to taksi. 

Več iz te teme:

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas