VRTIČKARSKI ZAČETNIKI
Kje uspeva paradižnik in za koga je redkvica
Poglejte, kaj posaditi ali posejati glede na svoje prostorske možnosti in vrtičkarsko znanje.
Odpri galerijo
Paradižnik ne potrebuje veliko prostora. FOTO: Chiccododifc/Getty Images
Radi bi pridelali nekaj svojega. A žal nimate prostora, kjer bi oblikovali gredice. Morda se ne morete pohvaliti z veliko izkušnjami in bi zato posadili posevke, ki uspevajo začetnikom. Poglejte, katera je za gojenje najmanj zahtevna zelenjava. Z vidika pomanjkanja prostora ali izkušenj.
Začimbe so posevki, ki jim povsem ustreza sadilni lonček, postavite pa ga lahko kamor koli, tudi na balkon ali okensko polico. V njem bodo najbolje uspevali bazilika, ki ji moramo zagotoviti dovolj svetlobe, timijan, dišeča trajnica, ki preživi domala vse vremenske razmere in znatno oplemeniti mesne jedi, in peteršilj. Drobnjak je še ena dišavnica, trajnica, ki se poda v mnoge jedi. V lončku raste prav tako bujno kot na gredi. Enako velja za peteršilj, pazimo le, da je posoda, v katero ga posadimo ali posejemo, dovolj globoka.
Veliko vrst zelenjave je v velikih sadilnih posodah mogoče gojiti kar na balkonu ali terasi. Med najbolj uporabne in hkrati prostorsko nezahtevne vrste spadajo paradižnik, paprika, kumare in nizek fižol. Za gojenje paradižnika so sicer dobrodošle izkušnje, na srečo pa uspeva tudi na majhnem prostoru, torej v sadilnih loncih. Najbolje je sadike postaviti v zavetje na sončno mesto, priskrbite jim primerno oporo in ob rednem zalivanju se boste z njimi gostili vse poletje. Za manj izkušene morda še ta nasvet: češnjevi paradižniki so prav tako okusni, a za gojenje veliko manj zahtevni od žlahtnejših sort. Tudi paprika je zelenjava, ki jo lahko posadite na balkon, potrebuje veliko sonca in redno zalivanje. Katero boste izbrali, pekočo ali sladko, je vaša odločitev, če se boste odločili za oboje, poskrbite, da ne bodo posajene preveč blizu, kajti v tem primeru bodo lahko vsi plodovi pekoči. Kumare prav tako ne potrebujejo veliko prostora za rast, morajo pa imeti primerno oporo in dovolj vode, da lahko tvorijo sočne in osvežujoče plodove. V nasprotju z visokim fižolom nizki raste brez opore, njegovi stroki pa so poleti okusna solata. Prostorska stiska za njegovo rast ni ovira, uspeva tudi v koritih, zagotovite mu le dovolj vlage in redno pregledujte rastline, ki jih rade napadejo uši.
Za konec še nekaj posevkov, primernih za vse, ki sicer premorejo idealne razmere za vrtnarjenje, manjkajo pa jim izkušnje. Redkvice izjemno hitro vzklijejo in so res nezahtevne. Posejte jih na gredico, počakajte, da se v zemlji ustvarijo gomolji, in z njimi popestrite obroke. Odločite se lahko tudi za ohrovt, ki je zdrava in nezahtevna zelenjava, s katero so solate izdatnejše, lahko je sestavina kremnih juh in brezmesnih prilog, saj vsebuje veliko beljakovin. Ob tem je še nezahteven, in če imate na vrtu dovolj prostora, posadite nekaj sadik kodrastega, običajnega ali brstičnega. Ne bo vam žal. Še ena spomladanska zelenjava, ki ni le okusna, temveč tudi zelo zdrava, je mlada čebula. In kar je najboljše: nezahtevna za gojenje. Vse, kar morate storiti, je, da sproti režete cevaste listke ter z njimi bogatite obroke. Tudi s krompirjem ni veliko dela. Če boste v zemljo spomladi posadili nekaj semenskih gomoljev, boste čez približno dva meseca že lahko jedi pripravljali iz svojega krompirja. Ena bolj priljubljenih zelenjadnic so bučke. Te potrebujejo veliko prostora, gnojno zemljo in dovolj vlage. To pa je tudi vse, kar zahtevajo za bujno rast in bogat pridelek. Za vrtičkarske začetnike je primerna tudi blitva. Je namreč manj zahtevna za vzgojo kot špinača, po okusu pa prav nič ne zaostaja. Posejano ali posajeno režite, ko njeni listi dovolj zrastejo, in sproti bodo nastajali novi. M. F.
Začimbe uspevajo v lončkih
Začimbe so posevki, ki jim povsem ustreza sadilni lonček, postavite pa ga lahko kamor koli, tudi na balkon ali okensko polico. V njem bodo najbolje uspevali bazilika, ki ji moramo zagotoviti dovolj svetlobe, timijan, dišeča trajnica, ki preživi domala vse vremenske razmere in znatno oplemeniti mesne jedi, in peteršilj. Drobnjak je še ena dišavnica, trajnica, ki se poda v mnoge jedi. V lončku raste prav tako bujno kot na gredi. Enako velja za peteršilj, pazimo le, da je posoda, v katero ga posadimo ali posejemo, dovolj globoka.
Za vse, ki imate premalo prostora
Veliko vrst zelenjave je v velikih sadilnih posodah mogoče gojiti kar na balkonu ali terasi. Med najbolj uporabne in hkrati prostorsko nezahtevne vrste spadajo paradižnik, paprika, kumare in nizek fižol. Za gojenje paradižnika so sicer dobrodošle izkušnje, na srečo pa uspeva tudi na majhnem prostoru, torej v sadilnih loncih. Najbolje je sadike postaviti v zavetje na sončno mesto, priskrbite jim primerno oporo in ob rednem zalivanju se boste z njimi gostili vse poletje. Za manj izkušene morda še ta nasvet: češnjevi paradižniki so prav tako okusni, a za gojenje veliko manj zahtevni od žlahtnejših sort. Tudi paprika je zelenjava, ki jo lahko posadite na balkon, potrebuje veliko sonca in redno zalivanje. Katero boste izbrali, pekočo ali sladko, je vaša odločitev, če se boste odločili za oboje, poskrbite, da ne bodo posajene preveč blizu, kajti v tem primeru bodo lahko vsi plodovi pekoči. Kumare prav tako ne potrebujejo veliko prostora za rast, morajo pa imeti primerno oporo in dovolj vode, da lahko tvorijo sočne in osvežujoče plodove. V nasprotju z visokim fižolom nizki raste brez opore, njegovi stroki pa so poleti okusna solata. Prostorska stiska za njegovo rast ni ovira, uspeva tudi v koritih, zagotovite mu le dovolj vlage in redno pregledujte rastline, ki jih rade napadejo uši.
Za tiste z manj izkušnjami
Za konec še nekaj posevkov, primernih za vse, ki sicer premorejo idealne razmere za vrtnarjenje, manjkajo pa jim izkušnje. Redkvice izjemno hitro vzklijejo in so res nezahtevne. Posejte jih na gredico, počakajte, da se v zemlji ustvarijo gomolji, in z njimi popestrite obroke. Odločite se lahko tudi za ohrovt, ki je zdrava in nezahtevna zelenjava, s katero so solate izdatnejše, lahko je sestavina kremnih juh in brezmesnih prilog, saj vsebuje veliko beljakovin. Ob tem je še nezahteven, in če imate na vrtu dovolj prostora, posadite nekaj sadik kodrastega, običajnega ali brstičnega. Ne bo vam žal. Še ena spomladanska zelenjava, ki ni le okusna, temveč tudi zelo zdrava, je mlada čebula. In kar je najboljše: nezahtevna za gojenje. Vse, kar morate storiti, je, da sproti režete cevaste listke ter z njimi bogatite obroke. Tudi s krompirjem ni veliko dela. Če boste v zemljo spomladi posadili nekaj semenskih gomoljev, boste čez približno dva meseca že lahko jedi pripravljali iz svojega krompirja. Ena bolj priljubljenih zelenjadnic so bučke. Te potrebujejo veliko prostora, gnojno zemljo in dovolj vlage. To pa je tudi vse, kar zahtevajo za bujno rast in bogat pridelek. Za vrtičkarske začetnike je primerna tudi blitva. Je namreč manj zahtevna za vzgojo kot špinača, po okusu pa prav nič ne zaostaja. Posejano ali posajeno režite, ko njeni listi dovolj zrastejo, in sproti bodo nastajali novi. M. F.
