ROMARSKA POT

Iz rebra ajdovske deklice kaplja kri (FOTO)

Občina Škofja Loka začela urejati okolico romarske cerkve Marijinega oznanjenja v Crngrobu. Tamkajšnji zlati oltar je eden največjih pri nas.
Fotografija: Tukaj so snemali tudi Cvetje v jeseni. FOTOgrafije: Primož Hieng
Odpri galerijo
Tukaj so snemali tudi Cvetje v jeseni. FOTOgrafije: Primož Hieng

Crngrob med Škofjo Loko in Kranjem je precej pozabljena božja pot, a včasih je bilo precej drugače. Na binkoštni praznik je nekdaj tja romalo kar 28 procesij iz najbolj imenitnih far bližnje in daljne okolice, med njimi ljubljanskega Šempetra, Nevelj, Mošenj, Cerknega in Idrije. Vsako leto je bilo še v 19. stoletju v tem svetišču opravljeno do 900 maš. O teh slavnih časih danes pripovedujejo mogočni zidovi in bogata oprema.

Vodnjak in župnišče
Vodnjak in župnišče

Odslej bo ob cerkvi v Crngrobu še lepše. Občina Škofja Loka začenja trajnostno ureditev dostopnih površin in postavitev urbane opreme pred cerkvijo. »V sklopu ureditvenih del bomo položili kamnite pohodne plošče, postavili dve klopi in meditativna sedala, stojalo za kolesa ter informacijsko tablo,« pravijo na škofjeloški občini.

Na grobu pognala črna trava

Romarska cerkev Marijinega oznanjenja v Crngrobu velja za eno izmed najlepših gotskih cerkva na Slovenskem in predstavlja kulturni spomenik državnega pomena v smislu sinteze arhitekture, razvoja srednjeveških stenskih poslikav in notranje opreme, zlasti zlatih oltarjev in dragocenih – obnovljenih – baročnih orgel, ter spada med izbrane sakralne spomenike Slovenije.

»Crngrobska cerkev z mogočnim zvonikom pritegne našo pozornost že od daleč, ko se s Sorškega polja ozremo proti Svetemu Joštu in Križni gori,« pravi Franci Petrič v eni od knjig Duša, le pojdi z mano. »Pota, ki vodijo k njej, nas skozi senčne gozdove pripeljejo pod bele zidove svetišča, kjer nam postane jasno, zakaj so si za film Cvetje v jeseni izbrali prav idiličnost tega kraja. Prvo vprašanje, ki si ga tukaj zastavimo, je seveda – zakaj tako nenavadno ime. Nekateri ga povezujejo z nemškim Ehrengruben in to poskušajo razlagati. Za nas pa je domača ljudska razlaga, ki je pravljično obarvana. Ime naj bi nastalo zaradi črne trave, ki je zrasla na grobu loškega mestnega glavarja. Ta je hotel preprečiti zidanje tako velikega stolpa, kot je crngrobski. Kaznovan je bil s tem, da ga je veter vrgel z odrov pri zvoniku, zato se je pogreznil globoko v zemljo. Nad tem grobom je dolgo rasla črna trava.«

Če je ime zavito v pravljične razlage, pa je bolj zgovorna stavbna zgodovina svetišča. Včasih kdo trdi, da Slovenci nimamo katedral. Ob pogledu na Crngrob bo moral to trditev preklicati. Štiri različne cerkve in zidave so povezane v stavbno gmoto s tako domiselnostjo, da je pred nami slovenski Köln ali Reims. V zidovih te cerkve je skrita zgodovina vse od leta 1250 dalje. To je pravi raj za umetnostne zgodovinarje in umetnike.

Znamenite crngrobske freske
Znamenite crngrobske freske

»Če v arhitekturi in slikarstvu prevladuje gotika, pa je oprema s čudovitimi zlatimi oltarji vsa baročna,« dodaja Petrič. »Njeno lepoto posebno doživite ob igri svetlobe na glavnem oltarju Marijinega oznanjenja, ki ga je napravil leta 1652 ljubljanski rezbar Jurij Skarnos. Velja za enega največjih zlatih oltarjev pri nas, saj meri v višino 10 metrov, na njem pa je skoraj sto figur. Nad tabernakljem pod baldahinom je v nasprotju z velikimi merami majhna in prikupna podoba Marije z Jezusom.«

V predpasniku prinašala velike skale

Ob umetnostni zakladnici, ki ji ni para daleč naokoli, ne bi smeli pozabiti na slavne freisinške škofe, graditelje tega svetišča, pa na nemške koloniste, ki so se sem doselili in najbrž dali ime, na ajdovsko deklico, ki je pomagala graditi to cerkev in je njeno rebro shranjeno v cerkvi, na turškega vojskovodjo, ki je pustil sled konjske podkve, ter še in še.

Prav legenda o ajdovski deklici je še posebno zanimiva. Živela naj bi v gozdovih Crngroba in pomagala pri gradnji cerkve. Zidarjem je v predpasniku prinašala velike skale, v ogromnem škafu pa jim je podajala vodo iz Save. Pri delu je bila tako pridna, da se je pretegnila, prehladila in nato umrla. Iz hvaležnosti in v spomin so njeno rebro obesili v cerkev. Ljudje pripovedujejo, da vsako leto od rebra kane kapljica krvi, ko bo padla zadnja, pa se bo zgodil sodni dan.

Poleg same fizične ureditve okolice cerkve želi občina Škofja Loka s tem projektom znova poudariti njeno izjemno ambientalno umestitev in njen kulturni pomen. »V sklopu projekta smo pripravili niz kulturnih vsebin, programov in dogodkov, ki med drugim vključujejo vodene oglede, razstavo predmetov (eksponatov) v njihovem izvornem okolju, koncerte in tematske poti,« so še povedali na občini.

»Tako nadaljujemo aktivnosti za ohranjanje oziroma varovanje kulturne dediščine ter popularizacijo umetnosti z vključevanjem različnih ustvarjalcev, tudi oziroma predvsem iz lokalnega okolja. Naša sakralna in kulturna dediščina in umetnost bosta tako postali še bolj dostopni in privlačni, tako za domačine kot za turiste.« 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije