Hyundai kona: uglajeni mali križanec (FOTO)

Mali križanci so za avtomobilsko industrijo velika uspešnica, nič drugače pri Hyundaiu ne velja za model kona. Pohvalno ga že nekaj časa prodajajo v vseh možnih pogonskih izvedbah, po prenovi pa smo preizkusili bencinsko različico, ki je bila že skoraj vrhunsko opremljena.
 

Privlačna oblika

Kona je bila že doslej model, katerega zunanja pojava ima ogromno oblikovnih elementov. To vam že mora biti všeč, da se začnete zanimati zanjo. Tudi po prenovi ima še vedno ločena svetila zgoraj in spodaj, ki pa so postavljena na povsem novo masko, zadaj je drugačna grafika luči, spremenjen je odbijač. Kot smo rekli že uvodoma, ima lahko kona različne pogonske možnosti, naj gre za povsem električni motor, hibridni sklop ali bolj klasične agregate z notranjim zgorevanjem.
 

Blagi hibrid

Pri tem križancu je verjetno še vedno najpogostejša izbira 1-litrski prisilno polnjeni trivaljni bencinski agregat (moč 88 kW/120 KM), ki je bil tokrat opremljen z dodatno malo baterijo v funkciji blagega hibrida ter s prirejenim šeststopenjskim ročnim menjalnikom s samodejnim vklapljanjem prostega teka. Kot zanimivost omenimo, da je zagon motorja zaradi te posebnosti menjalnika mogoč le v prostem teku.

Sklop deluje tiho in umirjeno, več je samodejnega izklapljanja, tudi poraba ni slaba, ni pa posebno nizka – z umirjeno vožnjo jo lahko spustite pod 6 litrov, a do takšne vrednosti kak tekmec pride tudi brez hibridizacije.
 

Udobna vožnja

Zanimiva je bila razlika od nedavno preizkušenega modela hyundai i20, ki mi je bil sicer všeč, a se je tam prav tako trivaljni motor z nekoliko nižjo močjo oglašal bolj rezko, bila pa je še ena velika razlika: medtem ko je vzmetenje i20 delovalo pretirano trdo, pa je bilo v koni prav obratno, morda je to največji plus njene prenove – podvozje je ravno prav trdo, da je tudi ustrezno udobno.


Toliko bolj je bilo to presenetljivo, ker je bil testni primerek pripravljen v opremi N-line, ki hoče s svojimi dodatki malce namigovati na športnost, ne nazadnje ima med programi vožnje poleg normalnega in varčnega tudi bolj poskočnega.
 

Veliko opreme

Poleg tega je bila kona dodobra napolnjena z najrazličnejšo opremo, posebno je opazna vrsta asistenčnih sistemov. Večfunkcijski sredinski zaslon deluje dobro, sistem potovanj po menijih je logičen in se ga hitro navadite. Tudi za udobje je imel testni primerek ogromno dodatkov, pa naj gre za vrhunski avdiosistem ali v usnje odete sedeže. Slednje je možno ogrevati in hladiti, tudi zadaj je ta možnost, lahko si ogrevate volanski obroč itn. Seveda je udobje najbolj izrazito spredaj, kjer je dodano električno nastavljanje sedal, zadaj je solidno prostora, komaj pa to oceno prostornosti dobi prtljažnik. Smo pač v vozilu, ki je kljub prirastku 4 cm, ki ga je prinesla prenova, še vedno dolgo »le« 420 cm.


Vsa sodobna oprema pa nanese kar zajeten kupček denarja, cena kone je namreč v tej izvedbi že v osnovi 20 tisočakov, s še nekaj dodatki pa je dosegla skoraj 27 tisočakov, kar za relativno majhen avtomobil, ki pač ne more biti družinski, ni tako malo denarja.