MRAZ

Hladna jutra prinesla slano

Letos se je dvakrat ohladilo pod zmrzišče, v nekaterih delih že 23. septembra.
Fotografija: Vremenske razmere v visokogorju so že nekaj dni podobne zimskim, temperature pa so se tudi ponekod po nižinah spustile pod ničlo. FOTO: Alex_ugalek/Getty Images
Odpri galerijo
Vremenske razmere v visokogorju so že nekaj dni podobne zimskim, temperature pa so se tudi ponekod po nižinah spustile pod ničlo. FOTO: Alex_ugalek/Getty Images

Toplo vreme, ki nas je spremljalo ob koncu septembra, se je ob koncu prve dekade oktobra končalo. Preplavil nas je občutno hladnejši zrak. Vrhove je pobelil sneg.

V visokogorju so bile vremenske razmere zelo zahtevne. Na Kredarici so temperature zraka v le nekaj dneh padle od pozitivnih na –8 °C. Po sneženju in ob močnem severovzhodnem vetru je nastajala zelo gosta oblačnost in debela plast trdega ivja. V nekaterih hladnejših območjih oziroma na mraziščih je že nastala slana oziroma so se temperature spustile pod ničlo.

Slana nastane v jasnih in mirnih nočeh, ko je prisotno močno ohlajanje spodnjih plasti ozračja. Je meteorološki izraz za fizikalen pojav, pri katerem se pri negativnih temperaturah presežek vodne pare iz nasičenega zraka izloči na predmetih in rastlinah v obliki drobnih kristalov. Ker hladen zrak ne more sprejeti enake količine vlage kot toplejši, se začne presežna vodna para izločati na predmetih in travnati površini v obliki drobnih vodnih kapljic.

Če ima z vlago nasičen zrak še temperaturo pod lediščem, vodna para preide v trdno stanje in na predmetih ter travi se izločajo drobni ledeni kristalčki. Letos se je že dvakrat ohladilo pod zmrzišče, v nekaterih delih že 23. septembra (Babno polje –1,7 °C), 10. oktobra pa v alpskih dolinah (Rateče –1,2 °C). Lani so v podobnem obdobju na izpostavljenih predelih Notranjske, Koroške in Zgornje Savske doline 14. oktobra temperature padle pod ničlo, zabeležena je bila prva jesenska slana. Ponekod je dež zatem prešel v sneg, teža novozapadlega snega je povzročila snegolom na območju Bohinja, Kranjske Gore, Črne na Koroškem, Gorenje vasi - Poljan, Mežice, Podvelke, Prevalj, Raven na Koroškem, Zreč in Žirovnice.

Plutasto na svidenje

Pretekli vikend se je v zraku vrtinčilo jesensko listje. Zakaj listje sploh odpade? Nizke zimske temperature zraka črpanje hrane in s tem povezano fotosintezo v listih skoraj v celoti ustavijo, zato ne morejo opravljati svoje aktivnosti. Za preživetje listavcev je bolj ugodno, če pozimi liste odvržejo. Sneg in veter lahko olistano drevo močno obremenjujeta, zato so lahko poškodbe zaradi loma vej večje. Prav tako bi zmrzal lahko uničila listne celice, saj bi popokale.

Če bi list samo odpadel, bi med listnim pecljem in olesenelo vejico nastala rana, zato rastline pred odpadanjem listov na teh predelih tvorijo plasti celic plute, ki zapolnijo žile. Ko med listom in vejo nastane pregrada, lahko list odpade. 

Več iz te teme:

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas