Hladna jutra prinesla slano
Toplo vreme, ki nas je spremljalo ob koncu septembra, se je ob koncu prve dekade oktobra končalo. Preplavil nas je občutno hladnejši zrak. Vrhove je pobelil sneg.
Slana nastane v jasnih in mirnih nočeh, ko je prisotno močno ohlajanje spodnjih plasti ozračja.
V visokogorju so bile vremenske razmere zelo zahtevne. Na Kredarici so temperature zraka v le nekaj dneh padle od pozitivnih na –8 °C. Po sneženju in ob močnem severovzhodnem vetru je nastajala zelo gosta oblačnost in debela plast trdega ivja. V nekaterih hladnejših območjih oziroma na mraziščih je že nastala slana oziroma so se temperature spustile pod ničlo.
Slana nastane v jasnih in mirnih nočeh, ko je prisotno močno ohlajanje spodnjih plasti ozračja. Je meteorološki izraz za fizikalen pojav, pri katerem se pri negativnih temperaturah presežek vodne pare iz nasičenega zraka izloči na predmetih in rastlinah v obliki drobnih kristalov. Ker hladen zrak ne more sprejeti enake količine vlage kot toplejši, se začne presežna vodna para izločati na predmetih in travnati površini v obliki drobnih vodnih kapljic.
Smo v obdobju, ko je optimalen čas za setev ozimnih žit. Med 10. in 25. oktobrom je čas setev ječmenov, med 1. in 10. oktobrom za setev tritikale in rži, piro lahko sejemo tudi še v prvi polovici novembra. Na trgu je veliko sort ozimne pšenice in ječmena, zato je treba imeti pri izbiri sorte jasno vizijo, za kakšen namen pridelave smo se odločili, kaj ustreza specifični lokaciji. Treba je primerno nahraniti tla, saj morajo imeti mlade rastlinice v začetnem obdobju razvoja na voljo hranila, predvsem fosfor in kalij. Dušik tla večinoma bolj potrebujejo spomladi oziroma v toplih jesenih za razkroj rastlinskih ostankov predposevka; če ga ni na voljo dovolj, ga kasneje primanjkuje mladim rastlinicam ozimnega žita, zato postanejo posevki bolj bledi.
Če ima z vlago nasičen zrak še temperaturo pod lediščem, vodna para preide v trdno stanje in na predmetih ter travi se izločajo drobni ledeni kristalčki. Letos se je že dvakrat ohladilo pod zmrzišče, v nekaterih delih že 23. septembra (Babno polje –1,7 °C), 10. oktobra pa v alpskih dolinah (Rateče –1,2 °C). Lani so v podobnem obdobju na izpostavljenih predelih Notranjske, Koroške in Zgornje Savske doline 14. oktobra temperature padle pod ničlo, zabeležena je bila prva jesenska slana. Ponekod je dež zatem prešel v sneg, teža novozapadlega snega je povzročila snegolom na območju Bohinja, Kranjske Gore, Črne na Koroškem, Gorenje vasi - Poljan, Mežice, Podvelke, Prevalj, Raven na Koroškem, Zreč in Žirovnice.
Plutasto na svidenje
Pretekli vikend se je v zraku vrtinčilo jesensko listje. Zakaj listje sploh odpade? Nizke zimske temperature zraka črpanje hrane in s tem povezano fotosintezo v listih skoraj v celoti ustavijo, zato ne morejo opravljati svoje aktivnosti. Za preživetje listavcev je bolj ugodno, če pozimi liste odvržejo. Sneg in veter lahko olistano drevo močno obremenjujeta, zato so lahko poškodbe zaradi loma vej večje. Prav tako bi zmrzal lahko uničila listne celice, saj bi popokale.
Za preživetje listavcev je bolj ugodno, če pozimi odvržejo liste.
Če bi list samo odpadel, bi med listnim pecljem in olesenelo vejico nastala rana, zato rastline pred odpadanjem listov na teh predelih tvorijo plasti celic plute, ki zapolnijo žile. Ko med listom in vejo nastane pregrada, lahko list odpade.
