ZGORNJA GORENJSKA

Hiše naših dedov (FOTO)

Projekt, ki povezuje stare gorenjske hiše, odprte za obiskovalce.
Fotografija: Pocarjeva domačija v Zgornji Radovni. FOTOGRAFIJE: Primož Hieng
Odpri galerijo
Pocarjeva domačija v Zgornji Radovni. FOTOGRAFIJE: Primož Hieng

Trinajst hiš, povezanih v projekt Hiše naših dedov, prikazuje bivanjsko okolje in način življenja generacij pred nami. Oboje je bilo prilagojeno okolju ter takratnim zmožnostim in potrebam naših dedov.

Poleg Pocarjeve domačije v projektu predstavljajo Liznjekovo domačijo v Kranjski Gori, Oplenovo domačijo v Studorju v Bohinju, Kurnikovo hišo v Tržiču, Finžgarjevo hišo v Doslovčah, Šivčevo hišo v Radovljici, Prešernovo hišo v Vrbi, Mežnarijo v Kamni Gorici, Fovšaritnico v Kropi, Jalnovo hišo na Rodinah, Kajžnkovo hišo v Ratečah, Kasarno Stara Sava na Jesenicah in Čopovo hišo v Žirovnici.

Skupna predstavitev

Notranjost Oplenove domačije v Studorju v Bohinju.
Notranjost Oplenove domačije v Studorju v Bohinju.

»Projekt želi zaenkrat povezati javno dostopne bivalne hiše na območju zgornje Gorenjske z možnostjo obiska oziroma ogleda tudi znotraj. Te hiše želimo skupno predstaviti tako s tehničnimi podatki oziroma informacijami za obisk ter, še pomembneje – z vsebinsko predstavitvijo arhitekture in značilnosti hiš, ki nam kažejo način bivanja naših prednikov. Verjamemo, da je takšna skupna predstavitev dobrodošla promocija teh ohranjenih draguljev v našem prostoru, ki bo vzpodbudila obisk ter poznavanje hiš naših dedov,« so zapisali na spletni strani Hiše naših dedov. In dodali, da gre za »prikaz življenja, ki mu danes moderno rečemo sonaravno, včasih pa je bilo edino možno. Kot zapuščina in navdih naših dedov za nas. Za naše življenje zdaj.«

Fovšaritnica v Kropi.
Fovšaritnica v Kropi.

Sprehod skozi hiše nam ponuja vpogled v bivalno kulturo in način življenja na Gorenjskem skozi različne stanove, saj gre za bogate kmečke hiše, mestne in kajžarske hiše, delavska stanovanja, obrtniške hiše in večstanovanjske hiše, ter časovna obdobja – od sredine 16. stoletja do prve polovice 20. stoletja. Vse predstavljene hiše so prepoznane in zavarovane kot kulturna dediščina. Imajo različne varovane statuse, nekatere so registrirana dediščina, spomeniki lokalnega, nekaj med njimi pa je tudi spomenikov državnega pomena.

Spoznajmo ekipo

Šivčeva hiša v Radovljici.
Šivčeva hiša v Radovljici.

Projekt vodi Zavod NaNovo, finančno ga je podprlo ministrstvo za okolje in prostor. Ekipo NaNovo sestavljajo pretežno arhitekti: Maj Juvanec, Peter Bulovec, Damijan Gašparič, Aleša Mrak Kovačič, Uroš Jereb, Žiga Gruden in prof. dr. Borut Juvanec. Portal Hiše naših dedov poleg hiš povezuje tudi Zavod za varstvo kulturne dediščine RS in upravljavce oziroma skrbnike hiš. To so Javni zavod Triglavski narodni park, Zavod za turizem in kulturo Žirovnica, Gornjesavski muzej Jesenice, Gorenjski muzej Kranj, Muzeji radovljiške občine, Tržiški muzej, TKD Kamna Gorica in Fovšaritnica Kropa.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije