Grejeta volna in poliester
Letošnja jesen nas je dolgo razvajala s sončnim vremenom in prijetnimi temperaturami, a že te dni se bodo temperature po napovedih vremenoslovcev ob jutrih po večjem delu države začele približevati ničli ter jo v višjih legah tudi dosegle. Zato je čas, da na plan privlečemo toplejša zimska oblačila, dodatke in obutev. Kateri pa so materiali, ki nas bodo v prihajajočih tednih in mesecih najbolj ogreli?
Metoda čebule
Znano je, da je najbolj zaželen material za hladna obdobja volna, še posebno islandska, a tudi povsem običajna bo zadržala dovolj toplote, da nas na poti v službo ali na večernem sprehodu ne bo zeblo. Toploto dobro zadržuje tudi bombaž, a da nas v oblačilih iz čistega bombaža ne bi zeblo, morajo biti precej debela, za boljši učinek pa uporabimo metodo čebule, torej pod vrhnjo majico oblečemo vsaj še eno ali pa čez to oblečemo denimo jopico. Bombaž je precej enostavna tkanina za vzdrževanje, to pa ne drži za volno. Ta je izjemno občutljiva, in če za pulover iz stoodstotne volne ne bomo primerno skrbeli, se bomo od njega lahko hitro poslovili. Izjemno pomemben je že način shranjevanja.
Volneni plašč lahko denimo enostavno obesimo v omaro, a to za pletenine ne drži: na obešalniku se bodo raztegnile in izgubile obliko, še posebno tiste težje, zato jih raje previdno zložimo in položimo na polico ali v globok predal. Tega pa ne storimo takoj, ko pletenino slečemo. Da bi si vlakna opomogla in ostala prožna, je treba volnene pletenine najprej pustiti počivati, in sicer vsaj 24 ur. Najboljše bo, da jih položimo čez naslonjalo stola ali naslonjača, ki naj bo oblazinjeno. Naslednji dan lahko oblačilo znova oblečemo ali pospravimo v omaro. Previdnost je potrebna tudi pri pranju volne. Za pranje v pralnem stroju izberemo način za ročno pranje, še boljše pa bo, če oblačilo dejansko operemo ročno, v hladni vodi, katere temperatura naj ne presega 30 stopinj Celzija. Uporabljamo nežne detergente, namenjene prav za volno, če je le mogoče. Po pranju pletenino nežno ožamemo, najprej z rokami, nato jo zavijemo v suho in svežo brisačo ter tako iz nje iztisnemo še nekaj kapljic vode. Tudi sušimo jo položeno na brisačo, nikoli oblačil iz čiste volne ali volnene mešanice ne obešamo na vrv ali stojalo, saj bo gravitacija naredila svoje in jih raztegnila.
Preden volneni pulover pospravimo ali znova oblečemo, naj vsaj 24 ur počiva.
Vsi, ki niste pripravljeni vložiti toliko truda v skrb za oblačila, se boste razveselili informacije, da obstajajo še drugi materiali, v katerih vam bo prav tako toplo, zanje pa je treba odšteti tudi bistveno manj denarja kot za volno. Eden takšnih je denimo poliester. Gre za umetni material, katerega glavna slabost je, da ne diha, zato se v njem začnemo hitreje potiti. A če želimo udobno in mehko zimsko oblačilo, ki je prijetno na otip in v katerem nam bo toplo, bo poliester prava izbira. Uporablja se denimo za izdelavo flisov ter kot topla podloga jopicam in puloverjem iz različnih materialov. Vzdrževanje je enostavno, brez težav ga peremo v pralnem stroju, prej v navodilih proizvajalca preverimo, kolikšno temperaturo vode prenese, v omari pa ga lahko obesimo na obešalnik ali zložimo na polico. Za zimske temperature strokovnjaki tekstilne industrije sicer priporočajo še oblačila, izdelana iz mešanice volne in akrila, bombaža in akrila, viskoze in lycre ter bombaža in poliestra.
Tudi bombaž velja za topel material, še posebno če mu dodajo akril ali poliester.
