GRAD

Grad Lindek: sredi gozda je prepuščen pozabi (FOTO)

Ostanki gradu Lindek na razglednem vrhu.
Fotografija: Z vseh strani je gozd. Foto: Janez Mihovec
Odpri galerijo
Z vseh strani je gozd. Foto: Janez Mihovec

Severno od Celja nad Frankolovim na pobočju hriba Stenice že od daleč opazimo razvaline srednjeveškega gradu. Nekdaj mogočen grad nad Belim Potokom je bil zgrajen v 13. stoletju. Postavili so ga krški škofje, zanje pa so ga upravljali vitezi Lindeški, njihovi ministeriali, vse do 16. stoletja, ko je rodbina izumrla. Lindeški so res bili vitezi plemiči, a na žalost bolj tiste revne vrste, in tako je grad precejšen del svojega obstoja bolj kot ne životaril.

Med razmajanimi ruševinami previdnost ne bo odveč. Foto: Janez Mihovec
Med razmajanimi ruševinami previdnost ne bo odveč. Foto: Janez Mihovec

Naslednji dve stoletji je njegovo lastništvo prehajalo iz rok v roke. Še konec 17. stoletja je bil grad vzdrževan, a je konec 18. stoletja prešel v roke kmeta Ferdinanda Verstovška. Od takrat je propadal, ohranile so se le ruševine.

Za obisk se zapeljemo po cesti med Frankolovim in Slovenskimi Konjicami. Pri naselju Beli Potok se odcepi v pobočje Stenice stranska cesta. Morda bi obisk gradu začeli kar na tem mestu. Ovinkasta cesta nas popelje do naselja Lindek. Gre za vas brez pravega jedra, sestavlja jo kopica raztresenih domačij.

Na manjšem sedlu ob avtobusnem postajališču se usmerimo na označeno pot proti gradu. Tam je tudi križišče štirih manjših cest. Kolovoz, ki nas popelje do cilja, je nekdanja grajska pot. Petnajst minut se zložno vzpenjamo do manjše zapornice. Napis na njej odsvetuje pot do ruševin, a če smo že tu … Skozi napol zasut vhod stopimo na grajsko dvorišče. Ohranili so se precejšen del palacija, osrednjega stolpa in obzidani del dvorišča. Z dvorišča se odpre lep razgled po dolinah in hribih Štajerske. Vrnemo se po obodni poti okoli gradu. 

Tako je bilo nekdaj.
Tako je bilo nekdaj.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije