GOZD

Gozd pod drobnogledom (FOTO)

Objavljeno 13. maj 2020 21.30 | Posodobljeno 13. maj 2020 21.30 | Piše: Žiga Korent
Ključne besede: gozd

Gozd je v vsakem letnem času povsem svojstven, zato ga je zanimivo spremljati skozi vse leto.

Tudi okoli vode je veliko življenja, vendar previdno, da ti ne spodrsne.
Tokrat te vabimo, da gremo skupaj raziskovat gozdove. Ne tako velikih, kot je amazonski gozd, ki je največji pragozd na svetu in proizvede kar 20 odstotkov vsega kisika na Zemlji. Vabimo te v najbližji gozd, ki ga sicer že poznaš, toda tokrat ga boš pogledal skozi oči biologa in raziskovalca od bliže.
21. marec je mednarodni dan gozdov


Ne pozabi, v gozdu je pomembno tudi, da se zavarujemo pred klopi! Predloge, kaj lahko iščeš in kakšna je nujna oprema vsakega radovednega raziskovalca, pa najdeš v nadaljevanju.
 

Gozdovi v Sloveniji


Kar 58,2 odstotka celotne površine Slovenije prekrivajo gozdovi, s čimer se država uvršča na četrto mesto po gozdnatosti v Evropi (za Finsko, Estonijo in Latvijo). V Sloveniji najdemo 5 različnih vrst gozdov: pragozd, jelšev grez, kraško gmajno, smrekovje in mestni gozd. Ponosni smo na biotsko raznovrstnost.
 

Gozdni velikani, ki gozd varujejo


Velika drevesa z mogočnimi debli in krošnjami, ki se stegujejo proti nebu v tekmi za sončnimi žarki, dajejo zavetje in dom vsem, ki v tem varnem objemu domujejo. Katera drevesa so v tvojem gozdu? Pomagaj si s knjigo o drevesih, da boš prepoznal, ali gre za bukve, breze, lipe, graden (hrast), kostanj, beli javor, oreh, macesen, brin ali katero drugo čudovito drevo.
Mati naših gozdov je bukev in z žiri (oreški bukve) so nekoč krmili živali.
Ali si vedel?
Gozd dokazano pomirja in na Japonskem lahko zdravnik pacientu celo predpiše gozdno terapijo za zdravljenje depresije in anksioznosti.


Že v času Rimljanov so njen les uporabljali za kurjavo, danes pa je bukovina zaradi svoje rožnate barve priljubljena za izdelovanje pohištva. Bukev ima ovalne temno zelene liste z zašiljeno konico, cveti prav zdaj, v aprilu in maju. Je listopadno drevo in zraste od 10 do 30 metrov visoko. Jo najdeš v svojem gozdu? Shrani list z bukovega drevesa in ga sprešaj.
 

Psst, gremo na lov za gozdnim zakladom!


Kakšen je gozd v tvoji bližini? Ob naslednjem obisku bodi posebno pozoren na živali in rastline, zvoke in vonjave, krošnje dreves, podrastje in si svoja opažanja zapiši. Zelo zanimivo bo, če jih boš primerjal skozi vse leto. Odprtih oči in zaprtih ust boš najlažje ujel priložnost, da srečaš srno, jelena ali veverico. Če smo preglasni, jih preplašimo.
 

Skrivnosti krošenj, ki šumijo v vetru


Krošnje in živali, ki se skrivajo v njih, boš najlažje opazoval z daljnogledom. Veverice, ptice, polhi ...
 

Skrivnosti podrastja, ki nikoli ne miruje


V srednjeevropskih gozdovih naj bi bilo kar 7000 vrst živali, in večina teh je majhnih žuželk. Skrivajo se v podrastju in nekatere so celo tako majhne, da jih boš opazil le z močno lupo, nekatere bi videl celo samo z mikroskopom. Brez teh pripomočkov boš lahko zagledal ježa, miško, žabo, močerada, pajke, mravlje, hrošče, metulje, srne, zajce. Vsaka živalska vrsta ima v naravi svojo vlogo. Med živalmi, rastlinami in glivami obstaja ravnovesje, ki vsem omogoča preživetje.
 

Gozdni palčki, ki gozd krasijo


Pajkove mreže so prave umetnine, rosa na travi je prav čarobna, gnezda so arhitekturne mojstrovine, sled polža, ki se skrivnostno vije v podrastju, le kaj boš našel ti?
Kaj moraš imeti v nahrbtniku, ko greš raziskovat gozd?
knjižico – o rastlinah in živalih v naravi
povečevalno steklo – za opazovanje žuželk
daljnogled – za opazovanje ptic
fotoaparat (lahko na telefonu) – da ujameš tiste najbolj fascinantne kotičke
pinceto – za prijemanje najmanjših predmetov
plastično prozorno posodico – za opazovanje
lopatko – da boš pogledal, kaj se skriva v zemlji
prazen karton od jajc – kamor lahko spraviš svoje vzorce (storže, lubje, liste, kamne in drugo) in jih varno zapreš z elastiko
kompas – za orientacijo
merilni trak – za merjenje velikosti listov, obsega debel (šiviljski bo odličen)
zvezek – v katerem boš prešal drevesne liste
pisalo, barvice in beležko – da zapišeš in skiciraš nova odkritja


Prisluhni tudi zvokom gozda, ki krasijo njegovo tišino: struga potočka, v katerem žubori voda, veter v krošnjah dreves, ptičje petje, lomljenje vejic, regljanje žabic, brenčanje žuželk. Kaj pa tisti okraski, ki jih lahko zavohamo? Tudi iztrebki živali se lahko znajdejo na tvoji poti, ali prepoznaš, kdo jih je spustil tja?
 

Obkljukaj v svoji knjižici


Ob naslednjem raziskovalnem obisku gozda bodi pozoren na okolico ter v svoji knjižici zapiši, katere od spodaj naštetih stvari si videl med sprehodom po gozdu: pajkova mreža, storž, rjav list, hrošč, ptičje pero, semena, iglice z drevesa, smola, voda, leteča žuželka, barvit kamen, podrto drevo, zlomljena veja.




Deli s prijatelji