RAZSTAVA VIN

Gospodi najbolj ljubo vino

V Slovenskem etnografskem muzeju razstavljajo več kot 160 penin 70 slovenskih proizvajalcev.
Fotografija: Na razstavi je na ogled več kot 160 penin. Foto: Blaž Verbič
Odpri galerijo
Na razstavi je na ogled več kot 160 penin. Foto: Blaž Verbič

Slovenski etnografski muzej (SEM) je vključen v promocijo naziva Slovenija – evropska gastronomska regija 2021 (že od kandidature za ta naziv naprej). Za leto 2021 je zasnoval cikel manjših lastnih razstav in razstavo o slovenskih peninah, pri katerih sodeluje Biotehniški izobraževalni center Ljubljana (BIC). Z naslovom Slovenske penine je postavljena v razstavni hiši muzeja. Na ogled bo predvidoma do 14. februarja.
Prvo so naredili Francozi že v 17. stoletju Foto: Blaž Verbič
Prvo so naredili Francozi že v 17. stoletju Foto: Blaž Verbič

V Sloveniji imamo bogato dediščino proizvodnje penečih se vin (več kot 250), katerih kakovost je zelo visoka. V SEM je razstavljenih več kot 160 penin 70 slovenskih proizvajalcev, vključno s penečimi se medicami, predstavljeni so slovenske vinorodne dežele, metode pridelave, klasifikacija ter delitev penečih se vin po barvi in razvrščanje v razrede.
Posebej so izpostavljene tiste, ki so bile leta 2020 odlikovane na ocenjevanju Decanterja.

Gre za največje in najvplivnejše ocenjevanje na svetu, ki poteka v Londonu in na katerem je Slovenija lani dosegla izjemen uspeh, saj je prejela pet platinastih, sedem zlatih, 60 srebrnih in 114 bronastih medalj. Razstava vključuje tudi nagrajeno penino Mirana Sirka bjana cuve prestige extra brut 2015, ki se je uvrstila med pet najprestižnejših platinastih penin, dve sta bili nagrajeni z zlato medaljo: Vino Gross za furmint brut nature 2013 in Vinska klet Dveri-Pax za DP šipon brut 2016.
Razstavo so pripravili predavatelji BIC Ljubljana dr. sc. Gordana Vulić, Boštjan Humski, Katja Orehek Hati in študentje višje strokovne šole, program gostinstvo in turizem, na BIC Ljubljana.


Prva omemba penine v slovenskem prostoru se pojavi 10. decembra 1853, ko so Bleiweisove novice poročale, da je »šampanjsko ali peneče vino – penina – dandanašnji gospodi najbolj ljubo in milo. Ni prave veselice ali slovesnosti, kjer se penina ne peni …«

Začetke proizvodnje penečega se vina povezujemo s Francijo, kjer je v 17. stoletju patru Dom Pierru Perignonu prvemu uspelo v steklenici ločiti kvasovke od vina in dobiti čisto peneče se vino. Kot šampanjec je zaslovelo po vsem svetu. Francozi so naziv zaščitili, metoda pridelave »methode champagne« pa se zunaj območja francoske pokrajine Champagne lahko imenuje klasična metoda, proizvod pa peneče se vino.
BIC Ljubljana v izobraževalnem procesu, namenjenem študentom gostinstva in turizma, predstavlja bogastvo dediščine slovenskih penečih se vin, njihovo pridelavo, vrste, senzorične lastnosti, o postrežbi, ujemanju s hrano ter o uživanju slovenskih in tujih penečih se vin in šampanjcev.


Študenti jih lahko spoznajo v praksi – kar v šolski vinoteki, ki je del Centra kulinarike in turizma KULT316, ki je le eden od primerov odličnih izobraževalnih pogojev tega centra. To je BIC Ljubljana (novembra 2020) prineslo nagrado Evropske komisije Vet Excellence Award, kar je Biotehniški izobraževalni center Ljubljana v kategoriji odličnost v poklicnem in strokovnem izobraževanju in usposabljanju uvrstilo v sam vrh inovativnega poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja v Evropi. Prav tako je dobitnik državne nagrade za izjemne dosežke na področju šolstva za leto 2020.

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas