Futuristični korejec: ponuja dober doseg in neslišno vožnjo, ni pa poceni

Hyundai ioniq 5 je drzno oblikovan električni avtomobil, česa takšnega si o južnokorejskem izdelku pred leti ne bi mogli niti zamisliti. Vsem niti ne bo všeč in se jim bo morda zdel preveč futurističen; sam imam občutek, da je z njim zavel prepotreben svež veter.

Prostora na pretek

Avtomobil je sicer večji, kot se morda zdi na prvi pogled, dolg je 4,6 metra, tudi širok je precej, medosje pa presega tri metre. Vanj vstopimo s pritiskom na vdolbeni podolgovati kljuki. V notranjosti ioniq 5 nima tako radikalnih potez, a vendarle navduši. Avto je vsestransko pregleden in prostoren. Sprednja sedeža sta skoraj fotelja, zelo udobno je tudi sedenje zadaj, kjer je klop električno vzdolžno pomična, enako velja za naslonjala.

Notranjost je svetla, pregledna in udobna.

Prtljažnik je solidno prostoren, a ne več kot to. Če zadnjo klop podremo, dobimo povsem ravno dno, pod dvojnim dnom je še malce prostora ob straneh, polnilna kabla pa so zgledno pospravili v prostor pod sprednjim pokrovom.

Ureditev za volanom je dobra, stvari priročne. Velik podolgovat zaslon ima dva prikazovalnika. Pod desnim je še nekaj tipk in kolesc za upravljanje različnih stvari, kar pohvalim, a po drugi strani malce zmoti, da je za začetni meni treba pritisniti za zaslon. Odzivnost upravljanja na dotik bi lahko bila boljša.

Soliden doseg

Baterijski sklop v dnu vozila prinaša zmogljivost 72 kWh. To je ob dovolj poskočnem motorju z močjo 160 kW, ki žene zadnji kolesni par (lahko imate tudi še sprednji motor in štirikolesni pogon), v že večinoma toplem delu leta pomenilo soliden doseg.

Na relacijski vožnji, ki je bila kombinacija avtoceste in magistralne ceste, je poraba prikazovala 17 kWh/100 km – po prevoženih 300 kilometrih je računalnik kazal, da je v bateriji še za 130 kilometrov energije. Doseg bi bil manjši, če bi se hitreje in ves čas vozili po avtocesti; poraba je bila opazno večja tudi zadnji dan testa, ko je bilo občutno hladneje.

Polnilni vtič je urejen pod oblikovno lepo pripravljenimi vratci, tudi ta lahko odpiramo in zapiramo z daljincem, ob vtičnici je prikaz stopnje napolnjenosti. Možnosti polnjenja so mnogotere, priključil sem ga tudi na 150-kilovatno polnilnico.

Vožnjo z ioniqom najlažje označimo s pridevnikom udobna. Takšne in drugačne luknje pobira vdano in neslišno, vodljivost je dobra. Ioniq 5 je všečen avtomobil, ki mu posebno štejem v dobro, da ima v marsičem res svoj jaz. Ni pa ravno poceni.