Elegantni korejski karavan

Družina Kijinih ceedov ima štiri člane, med katerimi ima najbolj elegantno in prefinjeno obliko brez dvoma model proceed, športni karavan oziroma shooting brake, kot pravijo njegovi obliki v mednarodnih krogih. Na uredništvu smo preizkusili različico z zmogljivejšim motorjem, 1,4-litrskim štirivaljnim turbobencinarjem, ki razvije največjo moč 103 kW (140 KM). Močnejši je samo še 1,6-litrski bencinar, ki je rezerviran za najbogateje opremljeno izvedenko GT. Naš testni pa je bil opremljen z vstopno opremo GT-line.

Razvajanje voznika in potnikov

Shooting brake je oblika avtomobila, za katero se odločajo predvsem prestižne avtomobilske znamke, in temu primerne so tudi cene takšnih elegantnih karavanov. Kljub prijaznejši ceni dobrih 26 tisočakov so zunanje poteze proceeda podobno navdušujoče kot tiste pri dražjih modelih. Da imaš opraviti s kio, ugotoviš šele, ko si čisto pri avtomobilu. Brez dvoma so me proceedove linije navdušile.

Notranjost in voznikov delovni prostor sta takšna kot pri drugih bolje opremljenih ceedih. Oprema GT-line namreč prinaša kar nekaj udobja: od samodejne dvopodročne klimatske naprave do infozabavnega sistema z navigacijo. Pozimi bo prav prišlo ogrevanje volanskega obroča in sprednjih sedežev. Tudi v usnje odeti športni volan D-oblike je del opreme GT-line. Bi si pa želel, da bi bila tkanina sedežnih prevlek prijetnejša na otip; tisti odeti zgolj v usnje so rezervirani za najzmogljivejšo različico GT. Se pa v njih vseeno dobro sedi, saj dajejo telesu ustrezno oporo tudi med živahno vožnjo skozi ovinke. Udobja je dovolj tudi za potnike na zadnji klopi, res pa je, da oblika ​shooting brake prinaša relativno nizek strop.

Živahna duša

Turbobencinski štirivaljnik v proceedu me je prav tako navdušil, predvsem njegova živahnost in odzivnost na voznikove ukaze. Lepo vleče tudi v višjih prestavah. Vsekakor bi ta agregat priporočil, če ste se odločili za nakup (pro)ceeda – šibkejši trivaljnik mu preprosto ne pristoji. Šeststopenjski ročni menjalnik je presenetil z natančnim in hitrim prestavljanjem. Tudi z vidika gospodarnosti je agregat dobra izbira.

Vožnja s proceedom se je izkazala za svojevrsten užitek, saj se avtomobil dobro drži ceste in je vozniško orientiran. K dobri legi tako med ležernim križarjenjem po obalni cesti kot pri dinamični vožnji po ovinkasti podeželski cesti prispevata tudi za 5 mm nižje podvozje, kot ga imajo običajni ceedi, in sistem za stabilizacijo VSM. Ta vključuje tudi zaviranje z vektorskim navorom, elektronsko podporo, ki inteligentno zavira z notranjim kolesom in zmanjša podkrmarjenje v ovinkih.

Sodobne asistence

Proceedu so serijsko namenili vse sodobne vozniške pripomočke vključno s sistemom za preprečevanje naleta, sistemom za aktivno ohranjanje voznega pasu, nadzora mrtvega kota ob vozilu in še bi lahko naštevali. Radarski tempomat pa je rezerviran za vozila s samodejnim menjalnikom, pri katerih se ta funkcija najbolje izrazi.

Moderna oblika žal prinaša tudi katero zoprnijo. Pregled nazaj pri vzvratni vožnji je slab, zato je manevriranje brez vzvratne kamere težavno. K sreči je del serijske opreme. Tudi pogled v notranje vzvratno ogledalo je bolj okrnjen zaradi naklona zadnje šipe. Prtljažni prostor tudi ne prinaša toliko praktičnosti, kot jo ponudijo klasični karavani. Obstaja moteči nakladalni rob, strop pa je nižji kot pri običajnem karavanskem ceedu. Vseeno se nasloni zadnje klopi zložijo čisto po karavansko – v ravno dno. V dvojnem dnu prtljažnega prostora je tudi nekaj praktičnih predalov za drobnarije.

Med vožnjo v nočnih urah smo pogrešali sodobnejše žaromete – ti so bili namreč halogenski. Tako zadnje luči kot sprednje dnevne luči so v led-tehniki. Branje cenika opreme razjasni, da so tudi sodobni sprednji led-žarometi rezervirani za zmogljivejšo različico GT. Škoda. Pohvalno (in bolj varno) pa je, da dnevne luči svetijo tudi zadaj.