Deževno vreme povzroča preglavice na kmetijskih rastlinah, motena tudi čebelja paša

Obdobje dolgotrajnega deževnega in nestabilnega vremena se je podaljšalo tudi v drugo polovico maja. V prvih dneh tretjega majskega tedna je prišlo do ponovnega hitrega poslabšanja vremena, ki so ga povzročili intenzivni višinski tokovi sredozemskega ciklona Minerva. Od Afrike so se prek južnega Sredozemlja hitro premikali proti Italiji in prinesli obilje dežja tudi pri nas. Na severovzhodnem delu Slovenije se je sprožilo več zemeljskih plazov. V noči na torek in v torek dopoldne je na Primorskem pihala močna burja, ponekod s sunki nad 100 km/h.

Najmočnejše padavine so bile v jugovzhodni in severovzhodni Sloveniji. Zaradi njih so najbolj narasle reke, ki so se razlivale že pred torkovim dežjem, to so bile reke s povirji v Slovenskih goricah, na Pohorju in v porečju Krke; Pesnica in Ščavnica sta poplavili v večjem obsegu. Razlivanja rek so bila tudi drugod na vzhodu Slovenije. Ob krajevno močnejših padavinah so se ponekod razlivali hudourniški vodotoki, na več predelih so zastajale in poplavljale padavinske vode, sprožali so se zemeljski plazovi. Agencija RS za okolje je za ogrožene regije izdala oranžna, ponekod celo rdeča opozorila, saj je v torek popoldne in v prvem delu noči na sredo v manj kot 24 urah padlo od 30 do 60 litrov, krajevno tudi do okoli 80 litrov dežja na kvadratni meter. Ob takih opozorilih morajo prebivalci umakniti vredne predmete iz spodnjih prostorov, odpeljati na varno premičnine, budno spremljati okolico, zlasti je nujna pozornost na pojavljanje sprememb na tleh, objektih in pobočjih, pojavljanje svežih razpok, posedanje in zdrse zemljine ter površinsko zastajanje vode. Upoštevati je treba nasvete strokovnih služb na terenu. Gasilci so prečrpavali meteorno vodo iz prostorov stanovanjskih objektov, čistili prepuste, odstranjevali podrta drevesa, namestili potopne črpalke po objektih in s protipoplavnimi vrečami ščitili objekte.

Od kod ime Minerva

Dogovori o poimenovanju neviht, ki se uporabljajo v Evropi, na splošno temeljijo na napovedanih razmerah, ne pa razmerah, kakršne so dejansko bile. Ozaveščenost in pripravljenost javnosti sta glavni namen shem poimenovanja. Dodelitev imena nevihte še ne pomeni, da se bo ta dejansko razvila. Imena neviht za sezono 2022–2023 v Evropi so bila objavljena 1. septembra 2022. Tiste, ki se bodo pojavile do 31. avgusta 2023, bodo vključene v to sezono. Evropa je razdeljena na skupine: zahodno skupino predstavljajo nizozemska meteorološka služba poleg britanskega Met Officea in irske Met Éireann.

V jugozahodni skupini sodelujejo portugalska, španska, francoska in belgijska meteorološka služba ter meteorološka agencija iz Luksemburga. Vzhodno-sredozemsko skupino predstavljajo Grčija, Izrael in Ciper, srednjesredozemsko skupino pa Italija, Slovenija, Hrvaška, Črna gora, Albanija, Severna Makedonija in Malta. Države v skupini dodelijo imena nevihtam, ki bodo prizadele njihova območja. Italijanska meteorološka služba je v okviru evropskega programa Storm Naming v sodelovanju z državami srednjesredozemske skupine to nevihto krstila z imenom Minerva. Za sezono 2022–2023 so bila v okviru srednjesredozemske skupine izbrana imena Ana, Bogdan, Clio, Dino, Eva, Fobos, Gaja, Helios, Ilina, Leon, Minerva, Nino, Olga, Petar, Rea, Silvan, Talia, Ugo, Vesta in Zenon.

Dež utruja rastline

Deževno vreme povzroča preglavice na kmetijskih rastlinah. Mnogi so pred vnovičnim poslabšanjem zamudili nekajdnevno okno suhega, za košnjo primernega vremena. Nepokošena trava je marsikje polegla, košnja tako prizadetih travnikov bo otežena. Kmetijske površine so razmočene, ponekod na območjih razlivanja so pod vodo. Žita so v zelo različnih fenoloških oziroma razvojnih fazah. Na primer, ječmen je ponekod že začel cveteti, pšenica kolenči in nabreka listne nožnice. Trenutna prevelika vlažnost lahko moti normalen razvoj in sproži večji pojav bolezni in škodljivcev.

Motena čebelja paša

Čebelarska zveza Slovenije sporoča, da dolgotrajno in obilno deževje moti čebeljo pašo oziroma koriščenje medovitih virov. Z izjemo zahodnega dela države, kjer je akacija v vrhuncu cvetenja, drugje v Sloveniji ni večjega območja, kjer bi cvetenje medovitih rastlin čebelam zagotavljalo donose vsaj za pokrivanje lastnih potreb. Akacija na območju Koprščine, Goriške z Brdi in Vipavske doline je v polnem cvetenju, vendar je čebele ob vsakodnevnem dežju ne morejo izkoristiti ali pa le v kratkih suhih obdobjih. Tako otežena čebelja paša na akaciji prinaša slovenskemu čebelarstvu še dodatne težave poleg pozebe, ki je prizadela akacijo na vzhodu, jugovzhodu in jugu države.

Akacija na območju Koprščine, Goriške z Brdi in Vipavske doline je v polnem cvetenju, vendar je čebele ob vsakodnevnem dežju ne morejo izkoristiti. FOTO: Nazar Prosovych/Getty Images

Na teh območjih so pozebo preživeli le cvetovi v vrhovih dreves, nekaj več preživelosti cvetov je opaziti na območjih, kjer je bila pozeba manj izrazita. Tam izraščajo tudi sekundarni poganjki, ki bodo cveteli kasneje, vendar donosov od njih ni pričakovati.