Detelja namesto trate
Letošnje poletje nam z vročino in sušo ni prizanašalo, trpele so tudi rastline, še posebno trata, ki jo je sonce močno ožgalo, dolgotrajna suša in omejitve porabe vode so ji zadale še dodatni udarec. Ker meteorologi in drugi strokovnjaki za prihodnost napovedujejo še višje temperature, bi bilo morda dobro trato pustiti tistim, ki živijo v nekoliko hladnejšem in bolj vlažnem okolju, ter razmisliti o alternativah. Ena od njih so denimo skalnjaki in tako imenovani suhi okrasni vrtovi, o katerih smo že pisali, za oboje pa velja, da jih zasadimo z mediteranskimi rastlinami in drugimi, ki so vajene vročega in sušnega vremena, ter cvetjem, ki dobro uspeva na sončnih legah. Če se ne želimo odreči zeleni preprogi pred hišo, pa si lahko namesto običajne trave omislimo deteljo.
Tovrsten okras je v zadnjih mesecih preplavil družabna omrežja, nad njim so še posebno navdušeni okoljevarstveniki, ki bi se radi obdali z zelenjem, a ne bi trošili ogromne količine vode za zalivanje in vzdrževanje svojega okrasja. Detelja je namreč veliko bolj odporna proti suši in vročini kot običajna trava, lahko pa jo posejemo kar mednjo, denimo na predelih, kjer je trato uničila suša, ali pa trato, kot rečeno, z njo povsem nadomestimo. V vsakem primeru nam bodo bližnje rastline izredno hvaležne. Kot pojasnjuje ameriška strokovnjakinja za ekološko vrtnarjenje Jen McDonald, detelja namreč spada v družino stročnic, te pa so znane po tem, da iz zraka srkajo dušik in ga nato oddajajo v zemljo ter tako močno izboljšajo njeno kakovost. Tako se nam na predelu, kjer raste detelja, ter bližnji okolici ni treba ukvarjati z gnojenjem. Nekoč so tisti, ki so si želeli lepe zelene trate, mrzlično pulili vse, kar je pognalo med bilkami, tudi deteljo, a morda bi bilo bolje, če bi jo sprejeli kot darilo narave in je spomladi nekaj še dodatno posejali; tako bomo ne le izboljšali kakovost tal, prihranili pri gnojilih in vodi, tudi kositi bo treba precej manj pogosto, ko bo detelja vzcvetela, pa se je bodo razveselili čebele in čmrlji, tudi metulji.
V krajih z nizkimi zimskimi temperaturami in pogosto snežno odejo bo treba izbrati bolj trdožive vrste.
Preproga iz detelje ima tudi nekaj pomanjkljivosti, ki pa so zgolj estetske narave. Slabo namreč prenaša našo težo, pod stopali se ne upogiba enakomerno in odtisi so lahko na njej vidni dlje kot na kratko pokošeni trati. Kot drugih rastlin je tudi vrst detelje veliko, pri nas so najbolj poznane in razširjene aleksandrijska, perzijska, podzemna, medena, črna in plazeča detelja, večino uporabljamo na njivah in vrtičkih kot rastline za zeleno gnojenje ali za krmo živalim. Za trate izberemo tisto, ki nam je najbolj všeč, ter seveda tisto, ki bo uspevala v našem okolju. V krajih z nizkimi zimskimi temperaturami in pogosto snežno odejo bo treba izbrati bolj trdožive vrste, denimo plazečo ali hibridno deteljo, ki ju najdemo tudi na gorskih travnikih. S setvijo počakamo do pomladi, ko bo nevarnost pozebe mimo. Čeprav bo iz tal pokukala skorajda kjer koli, pa bo detelja najlepša in najbolj bogata, če jo posejemo v ilovnata ali peščena tla s pH-vrednostjo med 6 in 7.
Dušik oddaja v zemljo ter tako močno izboljša njeno kakovost.
