Daljše vegetacijsko obdobje
Letošnje vremenske razmere so znova vplivale na podaljšanje vegetacije nekaterih posevkov, zlasti koruze, tako za zrnje kot silažo. Večina hibridov koruze za pridelavo zrnja je po podatkih kmetijske zbornice še zelenih, storži so v voščeni zrelosti, zrnje se še polni in ni dozorelo.
Zamika se tudi žetev silažne koruze. Ker so nastale razmere vplivale na vegetacijsko sezono nekaterih posevkov, predvsem koruze, se je poleg zakasnele setve podaljšalo tudi obdobje spravila in s tem setev prezimnih posevkov. Za leto 2021 je z uredbo rok setve prezimnih posevkov izjemoma podaljšan s 25. oktobra na 15. november, začetek roka, ko mora zelena odeja pokrivati njivske površine, pa s 15. novembra na 5. december. Ker pa je to zadnja leta že utečena praksa, velja razmisliti o tem, ali ne bi uredbe prilagodili novim podnebnim razmeram.
Trenutno nas narava razveseljuje s prečudovitim spektrom jesenskih barv. Običajno velja, da je ob nežnem vremenskem prehodu iz poletja v jesen barvitost manj očitna, če pa je jesen pretopla in so noči sveže, se listje obarva bolj intenzivno. V takšnih razmerah se čez dan v listih ustvari veliko sladkorjev, hladne noči pa povzročijo, da se žile zaprejo in sladkorji ostanejo v njih. Veliko sladkorjev spodbudi tvorbo rdečih barvil in s tem nastanek zelo lepih rdečkastih odtenkov. In temu smo priča tudi letos. Obarvanje je povezano tudi z okolico: v mestnem okolju se obcestni drevoredi zaradi vpliva toplote iz okolice obarvajo hitreje, barve pa so manj izrazite kot pri drevesih v naravnem okolju, zunaj mest. Tudi suša lahko povzroči zgodnje rumenenje oziroma rjavenje in odpadanje listov zaradi sušnega stresa, barve pa so manj izrazite s prevladujočimi rjavimi odtenki. Tudi pri času jesenskega barvanja listja v zadnjih letih opažamo spremembe: nastopi pozneje kot pred petdesetimi leti. Še posebno izrazito je poznejši nastop jesenskega barvanja očiten v zadnjih dvajsetih letih.
Dolžina vegetacijske sezone se razlikuje med območji, kjer rastline rastejo. V zmernem podnebnem območju je odvisna predvsem od temperature zraka. V Evropi in tudi Sloveniji se dolžina letne rastne dobe, ki je določena z dolžino obdobja med nastopom spomladanskega in jesenskega vegetacijskega temperaturnega praga, podaljšuje, še posebno od sredine devetdesetih let. Sprememba je najbolj izrazita v vzhodni in severni Evropi, v zahodni Evropi, predelu Mediterana in v južni Evropi pa je manjša.
Zgodnji začetek, poznejši konec
Projekcije kažejo, da se bo dolžina vegetacijske sezone do konca 21. stoletja še podaljšala skladno z dvigom temperature. Zgodnejši bo njen začetek spomladi in kasnejši konec jeseni. Podaljševanje letne rastne dobe bo vplivalo na širitev toplotno zahtevnejših rastlin na območja proti severu Evrope, kjer njihovo gojenje doslej ni bilo mogoče, v južnem delu Evrope pa bodo spremenjene toplotne razmere omogočale, da se bo rastna doba razpotegnila tudi v zimsko obdobje, medtem ko tega ni pričakovati v večjem delu osrednje in jugovzhodne Evrope, kjer bodo suha in vroča poletja ovirala pridelavo kmetijskih rastlin.
V osrednji Sloveniji bo po zmernem scenariju povečanja izpustov toplogrednih vplivov trajala okoli 255 dni, po pesimističnem scenariju pa več kot 270 dni. Toplota tudi letos podaljšuje vegetacijsko sezono. Temperatura zraka marsikje še ni padla pod jesenski temperaturni prag 5 °C, ki po agrometeorološki definiciji nakazuje konec vegetacijske sezone. Na prvi pogled so te spremembe lahko ugodne, vendar lahko močno vplivajo na ekosistem. Daljša vegetacijska doba ogroža nekatere živalske in rastlinske vrste, ki se niso zmožne tako hitro prilagajati.
Jesensko barvanje listja nastopi pozneje kot pred petdesetimi leti.
Zgodnejši spomladanski in kasnejši jesenski prestopi temperaturnih pragov niso le značilnost letošnjega leta. Spomnimo se preteklega leta: lansko jesen so v večjem delu Slovenije temperature zraka padle pod 5 °C med 18. in 21. novembrom, v hribovitih območjih več kot en mesec prej, 10. oktobra. Spomladanski temperaturni prag je bil v osrednjem in zahodnem delu Slovenije zabeležen skoraj mesec dni, na severovzhodu in severozahodu države pa od 2 do 3 tedne prej kot običajno. Jesenski temperaturni prag je bil v večjem delu države dosežen do en teden pozneje kot običajno.
Obdobje med pragoma je v osrednji in jugozahodni Sloveniji trajalo od 30 do 40 dni, v severovzhodni in severozahodni pa od 10 do 20 dni dlje od povprečja.
Obdobje med pragoma je v osrednji in jugozahodni Sloveniji trajalo od 30 do 40 dni, v severovzhodni in severozahodni Sloveniji pa od 10 do 20 dni dlje od povprečja.
