VREME

Daljše vegetacijsko obdobje

Temperatura zraka marsikje še ni padla pod jesenski prag 5 °C, ki nakazuje konec rastne sezone.
Fotografija: V mestih so barve manj izrazite kot pri drevesih v naravnem okolju. FOTO: Leekris/Getty Images
Odpri galerijo
V mestih so barve manj izrazite kot pri drevesih v naravnem okolju. FOTO: Leekris/Getty Images

Letošnje vremenske razmere so znova vplivale na podaljšanje vegetacije nekaterih posevkov, zlasti koruze, tako za zrnje kot silažo. Večina hibridov koruze za pridelavo zrnja je po podatkih kmetijske zbornice še zelenih, storži so v voščeni zrelosti, zrnje se še polni in ni dozorelo.

Večina hibridov koruze za pridelavo zrnja je po podatkih Kmetijske zbornice še zelenih, storži so v voščeni zrelosti, zrnje se še polni in ni dozorelo. FOTO: Maryviolet/Getty Images
Večina hibridov koruze za pridelavo zrnja je po podatkih Kmetijske zbornice še zelenih, storži so v voščeni zrelosti, zrnje se še polni in ni dozorelo. FOTO: Maryviolet/Getty Images

Zamika se tudi žetev silažne koruze. Ker so nastale razmere vplivale na vegetacijsko sezono nekaterih posevkov, predvsem koruze, se je poleg zakasnele setve podaljšalo tudi obdobje spravila in s tem setev prezimnih posevkov. Za leto 2021 je z uredbo rok setve prezimnih posevkov izjemoma podaljšan s 25. oktobra na 15. november, začetek roka, ko mora zelena odeja pokrivati njivske površine, pa s 15. novembra na 5. december. Ker pa je to zadnja leta že utečena praksa, velja razmisliti o tem, ali ne bi uredbe prilagodili novim podnebnim razmeram.

Dolžina vegetacijske sezone se razlikuje med območji, kjer rastline rastejo. V zmernem podnebnem območju je odvisna predvsem od temperature zraka. V Evropi in tudi Sloveniji se dolžina letne rastne dobe, ki je določena z dolžino obdobja med nastopom spomladanskega in jesenskega vegetacijskega temperaturnega praga, podaljšuje, še posebno od sredine devetdesetih let. Sprememba je najbolj izrazita v vzhodni in severni Evropi, v zahodni Evropi, predelu Mediterana in v južni Evropi pa je manjša.

Zgodnji začetek, poznejši konec

Projekcije kažejo, da se bo dolžina vegetacijske sezone do konca 21. stoletja še podaljšala skladno z dvigom temperature. Zgodnejši bo njen začetek spomladi in kasnejši konec jeseni. Podaljševanje letne rastne dobe bo vplivalo na širitev toplotno zahtevnejših rastlin na območja proti severu Evrope, kjer njihovo gojenje doslej ni bilo mogoče, v južnem delu Evrope pa bodo spremenjene toplotne razmere omogočale, da se bo rastna doba razpotegnila tudi v zimsko obdobje, medtem ko tega ni pričakovati v večjem delu osrednje in jugovzhodne Evrope, kjer bodo suha in vroča poletja ovirala pridelavo kmetijskih rastlin.

V osrednji Sloveniji bo po zmernem scenariju povečanja izpustov toplogrednih vplivov trajala okoli 255 dni, po pesimističnem scenariju pa več kot 270 dni. Toplota tudi letos podaljšuje vegetacijsko sezono. Temperatura zraka marsikje še ni padla pod jesenski temperaturni prag 5 °C, ki po agrometeorološki definiciji nakazuje konec vegetacijske sezone. Na prvi pogled so te spremembe lahko ugodne, vendar lahko močno vplivajo na ekosistem. Daljša vegetacijska doba ogroža nekatere živalske in rastlinske vrste, ki se niso zmožne tako hitro prilagajati.

Zgodnejši spomladanski in kasnejši jesenski prestopi temperaturnih pragov niso le značilnost letošnjega leta. Spomnimo se preteklega leta: lansko jesen so v večjem delu Slovenije temperature zraka padle pod 5 °C med 18. in 21. novembrom, v hribovitih območjih več kot en mesec prej, 10. oktobra. Spomladanski temperaturni prag je bil v osrednjem in zahodnem delu Slovenije zabeležen skoraj mesec dni, na severovzhodu in severozahodu države pa od 2 do 3 tedne prej kot običajno. Jesenski temperaturni prag je bil v večjem delu države dosežen do en teden pozneje kot običajno.

Obdobje med pragoma je v osrednji in jugozahodni Sloveniji trajalo od 30 do 40 dni, v severovzhodni in severozahodni Sloveniji pa od 10 do 20 dni dlje od povprečja. 

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas