ČRNA REDKEV
Črni redkvi prija družba fižola in graha
Julija jo začnemo sejati, da jo bomo lahko uživali pozno v zimo; ker črna redkev spada med križnice, je ne damo v bližino zelja ali ohrovta.
Odpri galerijo
Črno redkev, ki jo sejemo poleti, pobiramo jeseni. FOTOgrafiji: Guliver/Getty Images
Medtem ko rdeča redkvica ne sme manjkati na vrtu tako rekoč vso sezono, saj je ena prvih vrtnin, ki jih sejemo spomladi, poznejše setve pa opravljamo vse do septembra, je julija in v začetku avgusta čas, da posejemo črno redkev.
Pridelek bomo uporabljali jeseni in pozimi, črna redkev je namreč, v nasprotju z malo rdečo sorodnico, primerna za skladiščenje. Najdlje bo ohranila svežino v zasipnici, medtem ko bo v hladilniku po dveh tednih že puhla. Sicer črno redkev sejemo tudi od marca do maja.
Redkve spadajo med kapusnice, in če dobro pomislimo, tudi kocen zelja ima malce oster okus, podobno kot njegove sorodnice, pri katerih uživamo prav okrogle korene. Delimo jih po različnih kriterijih, na primer na poletne, jesenske, zimske in spomladanske, glede na obliko poznamo okrogle ali podolgovate, glede na barvo pa rdeče, roza, bele, sive, črne ali rumene. Delijo se tudi po velikosti, najbolj znane so za frnikolo majhne rdeče, medtem ko je črna lahko velika za krepko moško pest.
Kmalu bomo lahko začeli sejati črno redkev, ki jo bomo spravili tudi za ozimnico. Če bomo dobro skrbeli zanjo in ji odbrali primeren prostor na gredah, bomo daleč v zimo uživali v pekočih, a okusnih koreninah.
Pred setvijo gredo prerahljamo in pognojimo s kompostom ali kupljenimi organskimi gnojili, dobro je, če vsebujejo kalij.
Sejemo povprek ali v vrstah, ki naj bodo na razdalji dvajset centimetrov. Razdalja med rastlinami naj bo petnajst centimetrov, če sejemo bolj na gosto, pozneje posevek redčimo. Pri izbiri grede ne pozabimo na kolobar in je ne sejmo za sorodnicami, torej križnicami, prija pa ji zemlja, kjer je prej rasel krompir. Tudi na dobrososedske odnose pomislimo, redkev se bo dobro počutila v družbi fižola in graha, paradižnika, bučk, blitve in špinače ter peteršilja in rdeče pese, ne mara pa sorodnih kapusnic, čebule in kumar. V bližini naj rastejo žametnice, ki odganjajo bolhače, ki so sicer, poleg gosenic, najpogostejši škodljivec, ki napada redkev.
V sušnem poletju ne pozabimo na zalivanje, pomanjkanje vlage namreč povzroči puhlavost korenov, postanejo pa tudi neprijetno pekoči. Seveda zaostajajo v rasti. Do pridelka je sicer še daleč, a ne pozabimo, najboljša črna redkev ima v premeru od pet do deset centimetrov, do te velikosti bo zrasla v slabih dveh mesecih.
Ena od različic je bela oziroma redkev diakon.
Pridelek bomo uporabljali jeseni in pozimi, črna redkev je namreč, v nasprotju z malo rdečo sorodnico, primerna za skladiščenje. Najdlje bo ohranila svežino v zasipnici, medtem ko bo v hladilniku po dveh tednih že puhla. Sicer črno redkev sejemo tudi od marca do maja.
Redkve spadajo med kapusnice, in če dobro pomislimo, tudi kocen zelja ima malce oster okus, podobno kot njegove sorodnice, pri katerih uživamo prav okrogle korene. Delimo jih po različnih kriterijih, na primer na poletne, jesenske, zimske in spomladanske, glede na obliko poznamo okrogle ali podolgovate, glede na barvo pa rdeče, roza, bele, sive, črne ali rumene. Delijo se tudi po velikosti, najbolj znane so za frnikolo majhne rdeče, medtem ko je črna lahko velika za krepko moško pest.
Kmalu bomo lahko začeli sejati črno redkev, ki jo bomo spravili tudi za ozimnico. Če bomo dobro skrbeli zanjo in ji odbrali primeren prostor na gredah, bomo daleč v zimo uživali v pekočih, a okusnih koreninah.
Pred setvijo gredo prerahljamo in pognojimo s kompostom ali kupljenimi organskimi gnojili, dobro je, če vsebujejo kalij.
Sejemo povprek ali v vrstah, ki naj bodo na razdalji dvajset centimetrov. Razdalja med rastlinami naj bo petnajst centimetrov, če sejemo bolj na gosto, pozneje posevek redčimo. Pri izbiri grede ne pozabimo na kolobar in je ne sejmo za sorodnicami, torej križnicami, prija pa ji zemlja, kjer je prej rasel krompir. Tudi na dobrososedske odnose pomislimo, redkev se bo dobro počutila v družbi fižola in graha, paradižnika, bučk, blitve in špinače ter peteršilja in rdeče pese, ne mara pa sorodnih kapusnic, čebule in kumar. V bližini naj rastejo žametnice, ki odganjajo bolhače, ki so sicer, poleg gosenic, najpogostejši škodljivec, ki napada redkev.
Sejemo jo v razdalji petnajst centimetrov.
V sušnem poletju ne pozabimo na zalivanje, pomanjkanje vlage namreč povzroči puhlavost korenov, postanejo pa tudi neprijetno pekoči. Seveda zaostajajo v rasti. Do pridelka je sicer še daleč, a ne pozabimo, najboljša črna redkev ima v premeru od pet do deset centimetrov, do te velikosti bo zrasla v slabih dveh mesecih.
