ROMARSKA POT

Zavetniki popotnikov in romarjev

Objavljeno 17. julij 2019 17.40 | Posodobljeno 17. julij 2019 17.40 | Piše: Primož Hieng

Na božjo pot Sveti trije kralji na Vrhu pri Rovtah med Logatcem in Žirmi so nekdaj trumoma romali; ljudje so prosili za zdravje in blagoslov pri živini.

Župnijska cerkev Sv. treh kraljev Fotografije: Primož Hieng
Vrh Svetih Treh Kraljev je naselje v občini Logatec. Prvič je omenjeno v urbarju freizinške škofije v Škofji Loki za leto 1501, ko je s še nekaj naselji spadal v hlevnovrško župnijo. Vrh se je tedaj imenoval Stanimirjev Hrib. Med božičnimi prazniki ima posebno mesto 6. januar, ki nosi v cerkvenem koledarju dve imeni. Uradno mu pravimo praznik Gospodovega razglašenja ali grško epifanija, kar pomeni razodetje. Drugo ime za praznik je sveti trije kralji. Ljudje so hoteli vedeti, kdo so bili ti modri, koliko jih je bilo in kakšna so bila njihova imena. Postali so zavetniki popotnikov in romarjev.
Svetim trem kraljem so se ljudje priporočali za srečno smrt in ozdravljenje od božjasti.

Na Kranjskem je bila v 17. in 18. stoletju posebno sloveča božja pot Sveti trije kralji na Vrhu pri Rovtah med Logatcem in Žirmi. Vrh je raztresena hribovska vas, tako da na vzvišenem hribu samevata le cerkev s pokopališčem in župnišče. Nekoliko nižje so naokrog raztresene posamezne domačije. Nekoč je bilo tu bolj živahno, posebno ob romarskih shodih. Pravijo, da so sem radi prihajali prosit za zdravje in za blagoslov pri živini.
image
Primož Hieng Sveta družina nad vhodnimi vrati hiše.

Cerkev Svetih treh kraljev na Vrhu je prvič omenjena že leta 1560. To je bila gotska cerkvica, verjetno nič večja kakor ona pri Materi božji v Smrečju (tudi to so v 18. stoletju večali). Romarji, ki so prihajali k Mariji v Smrečje ali k Trem kraljem, so obiskali obe. Sloves in razmah božje poti na Vrhu se je začel v dobi nemirne reformacije, ko so v zmedi nove vere, ki so jo oznanjali nekateri duhovniki, preprosti verni ljudje iskali gotovosti v pobožnostih. Ker je bilo romarjev vedno več, so se v drugi polovici 17. stoletja odločili za večjo cerkev. Sedanja stavba je bila postavljena leta 1698. To je razmeroma dolga in ozka ladja s prezbiterijem, ki je po zadnji obnovi v letu 1996 spet zaživela v svoji prvotni lepoti.
image
Primož Hieng Kipec sv. Florjana v niši kozolca

Notranjščina z oltarji je baročna. Izročilo pravi, da so razkošne kamnite oltarje, ki jih krasijo leseni kipi, prinesli po razpustitvi kartuzije v Bistri. Nastanek glavnega oltarja postavljajo v leto 1700. V preteklosti sta bila stranska oltarja posvečena sv. Jožefu in Mariji Pomočnici, a so v hudih letih druge svetovne vojne vanju postavili Srce Jezusovo in Marijino. Pravijo, da je to škodovalo romanjem, saj so ljudje sem radi prišli tudi zaradi Marije Pomočnice. Ker ni bilo več njene podobe, so prenehali. Iz prvotne cerkve se je ohranil gotski Marijin kip, ki ga zdaj hrani Narodna galerija. 
Deli s prijatelji