HIŠNI LJUBLJENČKI

Zajedavci in mačke

Objavljeno 13. junij 2018 14.27 | Posodobljeno 13. junij 2018 14.27 | Piše: Anja Paternost
Med notranje zajedavce štejemo gliste in trakulje, med zunanje pa bolhe, klope, uši in ušesne garje.
Lizanje je lahko tudi znak okužbe z zajedavci.
Ob pregledu mačk v naši ambulanti pri tretjini najdemo vsaj enega zunanjega ali notranjega zajedavca. Kadar pregledujemo prostoživeče mačke, pa večinoma najdemo prav vse – bolhe, klope, gliste, trakulje in uši.

Gliste

Razvojni krog glist poteka brez vmesnega gostitelja. Okužena mačka prek blata izloči jajčeca, ki jih druga mačka lahko zaužije prek okužene hrane, lizanja tal. Ličinke potujejo iz črevesja do jeter in pljuč. Pri mladičkih veliko ličink lahko povzroča kašelj in zelo težko dihanje ter pogin. Iz pljuč ličinke prek požiralnika odpotujejo nazaj v črevesje. Najpogosteje pri živalih opazimo mehko blato, lahko drisko.

Trakulje

V nasprotju z glistami trakulje potrebujejo vmesnega gostitelja, ki je največkrat bolha ali uš. Ker ima veliko mačk bolhe, ob anusu pogosto opazimo odrivke trakulje. Ta je v črevesju, od koder oddaja odrivke, polne jajčec. Najdemo jih v blatu ali ob anusu. Ker to mucke srbi, lastniki povejo, da se ližejo okrog repa ali se drsajo po riti. Tudi trakulje so najbolj nevarne za mlade živali, smo pa v naši ambulanti že imeli primer odrasle mačke, ki ji je zelo veliko glist in trakulj v želodcu in tankem črevesju onemogočilo normalen prehod hrane po prebavilih. Treba jih je bilo kirurško odstraniti. Preventivno mačkam dajemo antihelmintike na tri mesece, obvezno pred brejostjo, mladim muckam pa že pri starosti 14 dni.​
image
GETTY IMAGES/ISTOCKPHOTO Zaščita pred zajedavci je nujna.

IB title 1
Lastniki mačk moramo poskrbeti za zaščito tako pred notranjimi kot zunanjimi zajedavci.

Bolhe

Bolhe so velika nadloga, ki povzroča zelo močno srbečico. Mačke se praskajo, ližejo in si pulijo dlako. Bolšja slina je alergena in lahko povzroči alergijski dermatitis, ki je zahteven za zdravljenje. Bolhe, ki jih najdemo na koži, predstavljajo samo pet odstotkov vseh bolh na živali. Drugih 95 odstotkov so jajčeca, ki lahko z mačje dlake odpadajo in se raznesejo po prostoru, ličinke, bube. Če imamo več živali, lahko bolhe skačejo z ene na drugo. Jajčeca izločajo na dlako, ta pa v prostoru pada in se zarije v preproge, razpoke v tleh … Iz njih se razvijejo ličinke, te pa se kmalu zabubijo. V približno 140 dneh se pretvorijo v odrasle bolhe. Zaščito proti bolham nanašamo na kožo vse leto. Zatiranje te nadloge je zelo trdovratno.
Resne težave
Če želimo mačko zaščititi, moramo poskrbeti za preventivno apliciranje antihelmintikov. Gliste in trakulje pri odraslih živalih ne povzročajo hujše bolezni, mladiči pa so veliko bolj občutljivi. Prav tako moramo resno vzeti prisotnost klopov ali bolh, saj obsežna okužba povzroči hudo slabokrvnost.

Klopi

Klopi prenašajo veliko povzročiteljev bolezni: viruse, bakterije, protozoje in rikecije. So največji predstavniki pršic. Imajo specializiran ustni aparat, ki omogoča sesanje krvi. Samica klopa leže jajčeca, iz katerih se razvijejo ličinke. Prek nimfe se razvije odrasel klop, ki na travah in grmih čaka gostitelja, mačko, psa, tudi človeka. Za preprečevanje prenosa bolezni dlako vsak dan pregledujemo in apliciramo zaščitna sredstva.

*Anja Paternost je dr. vet. med. iz Veterinarske ambulante JANG, Novo mesto, tel.: 07/3341-080, www.jangvet.si
Deli s prijatelji