Veliko dajo, a tudi dobijo

Epidemija je pokazala, kako pomembno je prostovoljstvo; število ljudi, ki so pripravljeni sodelovati, se v krizi vedno poveča.
Fotografija: Tudi med koronakrizo so naredili veliko dobrega, v medgeneracijskih centrih so recimo šivali maske. FOTO: arhiv Filantropije
Odpri galerijo
Tudi med koronakrizo so naredili veliko dobrega, v medgeneracijskih centrih so recimo šivali maske. FOTO: arhiv Filantropije

V Slovenski filantropiji, združenju za promocijo prostovoljstva, dobro poznajo tako stanje v prostovoljskih vrstah kot potrebe na terenu, saj se s tem ukvarjajo že od leta 1992. Tjaša Arko, vodja programa prostovoljstvo, pojasnjuje, da je prostovoljstvo zelo dinamično in se prilagaja spremembam v družbi, zaradi življenjskega tempa pa je vse več aktivnosti organiziranih. »Morda zadnje čase vse prevečkrat pomagajo tam, kjer bi morala ukrepati država. Tak primer so ambulante za ljudi brez zdravstvenega zavarovanja. Ob ustanovitvi smo mislili, da bo potreba trajala le kratek čas.«


Po drugi strani je prostovoljstvo odziv ljudi na potrebe v lokalni skupnosti, državi in svetu. Leta 2004 se je 90 organizacij povezalo v Slovensko mrežo prostovoljskih organizacij, ki jo koordinira Slovenska filantropija, danes jih šteje že skoraj 1800! »Zaradi financiranja prostovoljskih projektov mladih s strani evropske komisije se je okrepijo prostovoljstvo na mladinskem področju (izvajajo projekte, opozarjajo na podnebne spremembe ...). Če se je pred leti na prostovoljstvo gledalo kot na altruizem, vedno bolj ugotavljamo, da ob tem delu prostovoljci tudi ogromno pridobijo. Skoraj vsi zatrjujejo, da dobijo več, kot dajo. Teh občutkov, ko za nekoga narediš nekaj dobrega, ni mogoče izmeriti v denarju.« Po poročilu ministrstva za javno upravo iz leta 2018 je bilo med prostovoljci 60 odstotkov žensk. Te se večinoma posvečajo humanitarnim dejavnostim (npr. podpora osamljenim v bolnišnicah, domovih za starejše občane), med gasilci in v gorski reševalni službi prevladujejo moški.

V Sloveniji imamo dobro organizirano prostovoljstvo, ljudje pa se vedno izkažejo tudi v spontani solidarnosti, pravi Tjaša Arko. FOTO: osebni arhiv
V Sloveniji imamo dobro organizirano prostovoljstvo, ljudje pa se vedno izkažejo tudi v spontani solidarnosti, pravi Tjaša Arko. FOTO: osebni arhiv
Brez prostovoljcev v vaških gasilskih, kulturnih, turističnih in drugih društvih bi bili ljudje v manjših krajih veliko manj povezani, je prepričana sogovornica. Tudi markirane in urejene planinske poti so delo prostovoljcev, vedno bolj prevzemajo vlogo socialnih aktivistov, varuhov narave, človekovih pravic, gradijo mostove med kulturami in še in še. V njihovih vrstah so tudi osnovnošolci in srednješolci: šole s spodbujanjem prostovoljstva krepijo vrednote solidarnosti in medsebojne pomoči.


Slovenska filantropija med 25. in 31. majem že tradicionalno organizira 21. nacionalni teden prostovoljstva, katerega namen je praznovanje prostovoljstva ter prostovoljskih organizacij in zahvala vsem za njihovo udejstvovanje.

Med epidemijo

Kako pomembno in fleksibilno organizirano je prostovoljstvo v Sloveniji, je pokazala tudi epidemija covida-19, ko so mnoge organizacije sodelovale s civilno zaščito. »Na filantropiji smo omejili skupinske aktivnosti. Prostovoljska učna pomoč se je preselila na splet, družabništvo na telefon, razdeljevanje presežkov hrane pa smo razširili na nove lokacije. Prostovoljski servis je potekal na daljavo, namesto druženja so prostovoljci in zaposleni ponudili pomoč pri nabavi hrane ali zdravil. Zaposlene so vozili v službo – v Ljubljani je recimo 61 prostovoljcev opravilo 1152 prevozov 43 zaposlenih v domove za starejše. Med seboj smo povezovali ustanove, ki so pomoč potrebovale, in tiste, ki so jo bile pripravljene ponuditi, na primer bolnišnice z Zvezo študentov medicine Slovenije.« Ker je pomembno, da so prostovoljci pred začetkom dela seznanjeni vsaj z osnovnimi informacijami, so uvedli krajše uvodno elektronsko izobraževanje. Kot med migrantsko krizo je bilo tudi tokrat več zainteresiranih, kot je bilo možnosti oziroma potreb. Slovenci pa so se izkazali tudi v neorganiziranem, spontanem prostovoljstvu oziroma osnovni solidarnosti med ljudmi. To pa je osnova, na kateri organizirano prostovoljstvo gradi, poudarja Tjaša Arko.
 
Letos zaradi epidemije ni bilo veselega dne prostovoljstva, ki se sicer odvija sredi maja. FOTO: arhiv Filantropije
Letos zaradi epidemije ni bilo veselega dne prostovoljstva, ki se sicer odvija sredi maja. FOTO: arhiv Filantropije

Več iz te teme:

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije