GOZDNI BONTON

V gozdu smo le obiskovalci

Objavljeno 15. julij 2019 22.13 | Posodobljeno 15. julij 2019 22.13 | Piše: Janez Petkovšek

Ob obisku psa raje pustite doma, če pa je že z vami, naj bo na vrvici. Medved napada predvsem moške.

Pri nas trenutno živi okoli 90 volkov. FOTO: guliver/GETTY IMAGES
Z lepšimi in toplejšimi dnevi je v slovenskih gozdovih tudi vse več sprehajalcev, rekreativcev, gobarjev, ki se vse premalokrat zavedajo, da prihajajo na domove živali oziroma na obisk k njegovim stalnim prebivalcem. Zato je zelo pomembno, kako se obnašamo v njihovi dnevni sobi, da bodo ti obiski čim manj stresni za vse.

970 medvedov se trenutno klati po slovenskih gozdovih.

Predsednik Lovske zveze Slovenije Lado Bradač nam je takoj dal vedeti, da so bližnja srečanja z lovci zdaj malo verjetna, saj se glavna lovska sezona začenja 1. avgusta. Trenutno je za lov odprt le srnjak oziroma njegovi enoletni mladiči (lanščaki), ki pa sta za lovce precej nezanimiva. Obiskovalce gozdov pa opozarja, naj bodo v tem času posebno pozorni na srnine mladiče, ki jih srne prav zdaj polegajo. Če tja hodite s psi, jih imejte na vrvici, da se ne bi podili za srnami, ali pa jih ob prebujenem lovskem nagonu celo uplenili. Če naletite na prikupnega bambija, se ga ne dotikajte, saj je njegova mama blizu. Če ga primemo v roke, ga bo namreč zapustila in mladič bo obsojen na pogin.

image
Letos ne bo odstrela medvedov, zato bo v naravi več medvedk z mladiči. FOTO: guliver/GETTY IMAGES

Pse obvezno na vrvice

Spuščen pes je lahko velika nevarnost tudi za človeka, pravi Bradač, iz lovske prakse je namreč znanih veliko primerov, ko je ta srečal medveda in ga dobesedno pripeljal h gospodarju. Seveda so potem sledila nevarna srečanja in tudi nekaj napadov s poškodbami (od leta 1945 do danes so zabeleženi le trije smrtni primeri). Če je bila leta 2007 verjetnost, da boš v gozdu srečal medveda, majhna, saj jih je v naravi živelo le okoli 430, se ta povečuje, saj jih je že okoli 970, in ker je upravno sodišče ustavilo izvrševanje odloka o njihovem odstrelu, se že letos povečuje verjetnost, da boste naleteli na medveda ali medvedko z mladiči. Medved, ki dobro voha in sliši, se nam največkrat izogne, še preden ga vidimo, ob mladiču pa je lahko bolj zaščitniški in agresiven. Če nas preseneti, se poskušamo umakniti na miren način, brez kriljenja z rokami in vpitja. Najbolje se je ritensko počasi odpraviti v nasprotno smer. V zadnjih desetih letih ni bilo veliko napadov, statistika pa kaže, da so bile žrtve največkrat – moški. Zadnji napad na žensko se je namreč zgodil 15. junija 2010, ko je medved v Zapotoku pri Igu napadel lastnico psa in jo močno poškodoval, ko se je k njej vrnil pes, ki je pred tem razkačil medveda.

image
Modras ob Krnskem jezeru FOTO: IGOR MODIC


Če na gozdni cesti povozimo žival oziroma naletimo na kakšno ranjeno ali poginjeno, se je ne dotikamo. Pri nas stekline ni, lahko pa k nam zaide obolela lisica ali šakal iz Hrvaške. Najbolje je poklicati številko 112, kjer imajo podatke o lovcih in lovskih čuvajih, ki potem poskrbijo za varno odstranitev živali. Trenutno je še zlasti pomembno, da nanjo sporočite najdbo divjega prašiča, saj bi ta lahko poginil zaradi prašičje kuge, ki razsaja po Evropi. Prav tako ni dovoljeno odnašati nebogljenih mladičev ali povoženih živali. Pri slednjih poleg stekline ni izključena katera druga bolezen, denimo garjavost.


Bradač zato v šali svetuje, naj ženske hodijo v gozd v družbi moškega, resno pa dodaja, da je res bolje, če v gozdu nismo sami, saj običajni pogovor od nas odvrne večino zveri, lahko pa nas obide slabost in bi nam gobarski prijatelj pomagal pri oživljanju ali priklical reševalce ob morebitni poškodbi ali napadu medveda. Mobitel pač ni vsemogočna naprava in ni nujno, da nam v stiski reši življenje. Čeprav je po lovskem štetju v gozdovih na Kočevskem, Notranjskem in Primorskem najmanj 90 volkov v vsaj desetih tropih, je možnost, da bi nas napadli, po Bradačevem mnenju minimalna. Prav tako ne pozna nobenega primera, da bi človeka napadel ris (odrasla žival ima od 20 do 25 kilogramov). Tudi šakali, ki so le nekaj večji in težji od lisice in jih je po državi že med 750 in 1000, človeka ne bodo napadli. Enako velja za merjasca.

image
Opozorilni plakat LZS


Gobarji, ki iščejo gobe v podrasti in na jasah s štori, morajo biti bolj pozorni na strupene kače, ki se tam sončijo. Njihov ugriz praviloma ni smrten, a obstajajo izjeme (majhni otroci, ljudje, alergični na kačji strup). Po Bradačevem prepričanju se moramo še najbolj bati okuženih klopov, ki prenašajo viruse klopnega meningitisa in bakterijske borelioze.

image
Klopi so nevarnejši, kot si mislimo.
Deli s prijatelji