Urbani štirikolesnik

Mestni malček s štirikolesnim pogonom je prava redkost na trgu, a Suzukijev swift ponuja kupcem tudi to možnost. Štirikolesno gnanega swifta z najvišjo ravnjo opreme elegance smo preizkusili tudi mi in bili na dolgem potovanju nad njim prijetno presenečeni. Namreč urbani avtomobilčki swiftove velikosti niso prva izbira za daljša potepanja, a mali suzuki se je izkazal za prijetnega in udobnega.

Njegovemu 1,2-litrskemu bencinskemu motorju je ob avtocestnih prehitevanjih sicer hitro zmanjkalo sape, a za normalno vožnjo je 66 kilovatov ravno prav. Ko temu dodamo še štirikolesni pogon in natančni 5-stopenjski ročni menjalnik, dobimo sila privlačno kombinacijo. Prednosti štirikolesnega pogona so se pokazale na slabših podlagah, kot sta mokra in zasnežena cesta, in pri dinamični vožnji po zavitih podeželskih cestah. Zdelo se nam je, da se swift tam počuti najbolj domače.
 

Delni hibridni sistem

Testni swift je imel še eno posebnost – delni hibridni sistem SHVS (Smart Hybrid Vehicle by Suzuki). Razvili so ga pri Suzukiju in naj bi motorju pomagal z integriranim zaganjalnikom-generatorjem, ki opravlja funkcijo električnega motorja, in visokozmogljivo litij-ionsko baterijo. Njegovo delovanje lahko spremljamo na zaslonu potovalnega računalnika.
 

Dobra ergonomija

Omenili smo, da smo se s suzukijem podali na daljšo pot. Na njej sta nas presenetila udobno sedenje in prostornost notranjosti vozila. Voznik in sovoznik sta deležna udobnih sedežev in solidne ergonomije. V usnje odet volanski obroč je dobro nastavljiv tako po višini kot globini.

Sprednja sedeža v testnem vozilu sta bila opremljena z enostopenjskim ogrevanjem. Dobro se sedi tudi zadaj, saj ima swift veliko medosno razdaljo, ki meri 245 centimetrov. Prostorna notranjost je pri danih zunanjih merah pomenila prtljažnik, ki ni ravno družinskih mer – od 265 do 579 litrov, ko podremo zadnjo klop. Seveda brez ravnega dna.
 

Praktični radarski tempomat

Na avtocestnih etapah smo zelo cenili radarski tempomat, ki je nežno uravnaval hitrost in jo prilagajal prometu pred nami. Območje njegovega delovanja je omejeno med 40 in 160 km/h. K varnejši vožnji po avtocesti je prispeval opozorilnik zapustitve voznega pasu. Pohvalim še žaromete v LED-tehniki ter delovanje samodejnega vklopa luči in dolgih luči.


Edino majhnost posode za gorivo, ki sprejme 37 litrov, ni najbolj pisana na kožo dolgim potepom kljub ugodni porabi 6,1 litra neosvinčenega bencina na 100 prevoženih kilometrov – takšno povprečje nam je pokazal potovalni računalnik na koncu našega preizkusa.
 

Nekam malo zvezdic

Infozabavni sistem v swiftu nam je bil znan iz drugih suzukijev. Med drugim podpira navigacijo in zrcaljenje pametnega telefona. Upravljanje prek zaslona, občutljivega za dotik, je dovolj intuitivno, da ne moti preveč. Kar pa nas je zmotilo, so neosvetljena stikala za električni pomik stekel. Pri Suzukiju se še vedno držijo te nenavadne japonske filozofije.


Edina stvar, ki visi nad avtomobilom kot Damoklejev meč, pa je relativno slaba ocena, ki jo je avtomobil dobil na preizkusnem trčenju Euro NCAP. Osnovna izvedenka je dobila komaj tri od petih zvezdic, tista z varnostnim paketom pa štiri zvezdice – predvsem na račun manka nekaterih asistenčnih sistemov.