Učni vrt štirih letnih časov

Dr. Viktor Derganc (1917–1983) je imel Semič nadvse rad, zato je prav tukaj z veseljem preživljal svoj prosti čas. Bil je ljubitelj narave, strasten ribič in ljubitelj sadjarske kulture. Njegovi domači so leta 1983 domačijo podarili Zvezi paraplegikov Slovenije z željo, da bi živela naprej in bila v zadovoljstvo njenim gostom. Učni vrt dr. Derganca ponuja poučno in strokovno vsebino različnim ciljnim skupinam. Med kulturnimi rastlinami Belokranjci najbolj cenijo vinsko trto. Celoletno delo in skrb vinogradnikov sta jeseni poplačana s sladkim grozdjem. Na učnem vrtu je posajen vzorčni vinograd s starejšimi sortami grozdja. Vzorčni nasad je dopolnitev zbirke predmetov v vinogradniškem muzeju v Semiču, skupaj sta zaokrožena celota, ki nas opozarja, kako pomembno je ohranjati že pozabljene avtohtone sorte grozdja in tradicijo vinogradništva v Beli krajini.


Posebno mesto ima jagodičevje, ki ga odlikujejo bogata prehranska vrednost, prijeten videz plodov in ekonomičnost pridelave na manjših površinah. Večina jagodičastih sadnih vrst dozoreva zaporedno, kar omogoča večmesečno preskrbo s svežim sadjem.

Učni vrt nas seznanja tudi s pomenom biotske pestrosti, saj v krošnjah sadnih dreves najdejo zatočišče in hrano številni živi organizmi. V obdobju vegetacije se pojavijo škodljivci, ki sesajo sokove ter objedajo liste, plodove in korenine. Ko se preveč razmnožijo, postanejo hrana mnogim koristnim živalim. Narava tako sama poskrbi, da se ustvari ravnotežje med živimi bitji. Čebele so najpomembnejše opraševalke sadnega drevja, saj so za prenašanje pelodnih zrn nagrajene s sladko medičino.
Osrednji del vrta je travniški sadovnjak, ki je v preteklosti obdajal skoraj vsako domačijo. Visokodebelna drevesa je smiselno ohranjati, saj so pomembna z več vidikov: dajejo lepši videz kulturni krajini in podeželju, ohranjajo biotsko pestrost in ravnotežje živih bitij v naravi, ohranjajo avtohtone in starejše sorte, ki ponujajo pestro paleto okusov. Poleg tega dajejo bogate pridelke, ki so najprimernejši za predelavo v številne izdelke, varujejo domačije pred sončno pripeko poleti in pred mrzlimi vetrovi pozimi. Izkoriščajo slabša zemljišča in strmejše lege ter varujejo tla pred erozijo in omogočajo človeku, da ohranja stik z naravo.

V manjšem deležu so v nasadu prisotne novejše odpornejše sorte jabolk in hrušk. Na učnem vrtu so poleg jablan posajena tudi druga sadna plemena: hruška, breskev, marelica, češnja, sliva, oreh, leska, bezeg, nešplja, kutina, skorš, figa, mandelj in jagodičevje. Seznanjajo nas s pestrostjo, ki jo ponuja sadjarstvo.


Seznanimo se lahko z zavetišči, ki so izdelana za čebele samotarke in druge koristne žuželke ter so nepogrešljiva v ekološki pridelavi hrane. Na vrtu stoji čebelnjak, v njem prebivajo pridne delavke čebele.

»Živimo in delamo v skladu z naravo, ta nam velikodušno podarja sadeže, ki ohranjajo in krepijo naše zdravje. Od narave se lahko v vseh letnih časih in vseh obdobjih našega življenja veliko naučimo. S spoštovanjem ji prisluhnimo na učnem vrtu,« pravijo v Kulturnem centru Semič, ki ga upravlja. Vedno so dobrodošli tudi invalidi oziroma gibalno ovirani, saj bodo lahko spoznali dobršen del narave in njenih darov.