MOŽGANI IN ONESNAŽENOST ZRAKA

Onesnažen zrak ubija možgane

Objavljeno 05. september 2019 09.04 | Posodobljeno 05. september 2019 08.06 | Piše: A. P.

Onesnažen zrak v mestih močno vpliva na možgane otrok in dokazano niža njihovo sposobnost razmišljanja.

Zakaj so dečki bolj ogroženi od deklic, znanstveniki še raziskujejo. FOTO: Guliver/Getty Images
Onesnažen zrak zaradi izpušnih plinov avtomobilov prizadene zgradbo možganov otrok, zaradi česar najmlajši trpijo vrsto različnih nevšečnosti in imajo pogosteje občutke tesnobe. Raziskovalci že dlje opozarjajo, da imajo malčki, ki živijo ob prometnih cestah, višjo stopnjo duševnih bolezni, težave z razvojem in učenjem, več astme in debelosti kot drugi vrstniki.

Strokovnjakom z Univerze v Cincinnatiju je s slikanjem nevronov prvič uspelo pokazati sledi teh sprememb. Tisti, ki so bili izpostavljeni onesnaženju, so imeli več metabolita, ki je povezan z alzheimerjevo boleznijo in drugimi boleznimi možganov. Isti otroci so imeli tudi pogostejše napade tesnobe, kar je znanstvenike v prvi vrsti pripeljalo do spoznanja, da bi lahko onesnaženje vplivalo na možgane.
 

Škodujejo ljudem vseh starosti


Več kot 40 odstotkov Američanov živi v mestih in krajih, kjer onesnaženost zraka dosega ravni, ki že škodujejo zdravju. Drobni delci in ozon škodujejo ljudem vseh starosti, in to na najrazličnejše načine, med drugimi povečajo tveganje za astmo, bolezni srca in žil ter za sladkorno bolezen. Še posebno so za onesnaženje občutljivi embriji, dojenčki in otroci, ker se njihova pljuča in srce šele razvijajo.

Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije vsako leto zaradi onesnaženja zraka umre 700.000 otrok, mlajših od pet let. Pljuča otrok se v onesnaženem okolju ne razvijejo tako dobro kot v zdravem. Težava je v tem, da lahko najdrobnejši delci potujejo iz pljuč v možgane in tam poškodujejo zaščitne membrane ter povzročijo vnetja.

Študije vztrajno dokazujejo da imajo otroci, ki živijo v onesnaženem okolju, slabše rezultate na kognitivnih testih, prav tako imajo višje stopnje motnje pozornosti in hiperaktivnosti (ADHD), avtizma in druga vedenjska odstopanja. Nizozemska raziskava, v kateri so vzeli pod drobnogled skoraj 800 otrok, starih med šest in deset leti, je našla dokaze, da imajo malčki iz onesnaženih okolij prizadeto možgansko skorjo. Ta zunanji del možganov je ključen za nadzor živčnih impulzov – gre za funkcijo, ki je pri številnih otrocih povezana z vedenjskimi motnjami.


Onesnaženost in vnetja


Raziskovalci Univerze v Cincinnatiju so želeli predvsem ugotoviti, kakšne spremembe prinaša slab zrak. To so dosegli tako, da so štirinajstim otrokom skenirali možgane, s čemer so želeli ugotoviti, kakšne so spremembe v kemijski sestavi njihovega možganskega tkiva. Prav tako so na otrocih izdelali standardizirano lestvico občutkov tesnobe in tudi tako ugotavljali, kako visoki količini onesnaženja so bili v preteklih letih najverjetneje izpostavljeni. Pri tej oceni so si pomagali s podatki o kakovosti zraka na območjih, kjer živijo.

Rezultati skeniranja možganov so pokazali opazne razlike v nivojih kemikalije, imenovane mioinositol. Največ so jo odkrili v možganih otrok iz najbolj onesnaženih okolij. Gre za kemikalijo, ki je običajen metabolit glukoze, torej kemikalije, ki daje celicam energijo. Njeni učinki so dvojni, po eni strani je koristna, na premier za zdravljenje policističnih ovarijev in okrevanja po kapeh, odlična je tudi za umiranje nihanja v razpoloženju pri odraslih. Visoke količine te snovi pa so znanilke alzheimerjeve bolezni. Vnetje je bilo že od nekdaj glavni osumljenec za motnjo normalnih možganskih struktur in vedenja.

Pomembno vlogo igrajo tudi glia celice, ki obkrožajo in izolirajo nevrone. Raziskovalci z Univerze Cincinnati sumijo, da visoki nivoji mioinositola spodbujajo nastanke vnetij, občutke tesnobe, njihova prisotnost pa je povezana z onesnaženjem zraka. Vodja študije dr. Kelly Brunst je prepričana, da obstaja povezava med onesnaženjem in motnjo regulacije metabolitov v možganih. Bolj ko je okolje onesnaženo, močnejši so občutki utesnjenosti.


Razlike med dečki in deklicami


V neki drugi študiji so odkrili, da imajo dečki, ki so že v maternici izpostavljeni onesnaženem zraku, po rojstvu slabše miselne sposobnosti in tudi slabši kratkoročni spomin. Znanstvenike je zanimalo, ali bi lahko bili vzrok za to drobni delci, znani kot PM 2,5, ki jih med drugim izločajo dizelski motorji. Preiskava je pokazala, da obstaja nedvomna povezava med sposobnostjo razmišljanja in onesnaženjem.

To so potrdile raziskave, ki so jih opravili na barcelonskem inštitutu globalnega zdravja, potem ko so zbrali podatke 221 otrok starih med sedem in deset leti. Pri dečkih je bila večja izpostavljenost majhnim delcem do sedmega leta povezana s slabšim kratkoročnim spominom. "Še vedno ne razumemo teh razlik med dečki in deklicami," je povedal dr. Ioar Rivas, ki je vodil preiskavo. "A obstajajo različni hormonalni in genetski mehanizmi, ki bi lahko pomagali dekletom, da bolje prenašajo vnetja oziroma so manj dovzetna za te delce." Že predhodne raziskave pa so potrdile, da obstaja povezava med šolskim uspehom otrok in stopnjo onesnaženosti zraka, v katerem živijo.

Manjši so, bolj so nevarni

Večina ljudi, ki živijo v evropskih mestih, je izpostavljena slabi kakovosti zraka. Poročilo Evropske okoljske agencije iz leta 2017 ocenjuje, da so delci PM krivi za prezgodnjo smrt več kot 400.000 Evropejcev na leto. Poročilo jim pripisuje kar 1710 prezgodnjih smrti v Sloveniji leta 2014.

Težava niso samo delci PM10, še bolj nevarni so manjši delci, PM2,5, ki prodrejo globlje v pljuča, najmanjši pa prek pljuč tudi v krvni obtok, tako nastajajo spremembe na žilah, razvijejo se bolezni srca in ožilja. Manjši ko so delci, globlje gredo. Najnevarnejši so nanodelci, ki jih najnovejše raziskave povezujejo tudi z diabetesom in boleznimi živčevja.

Delci so povsod, zlasti ob prometnicah, onesnaženost zraka s PM10 pa je težava predvsem pozimi: dovoljene koncentracije presežejo v hladnem delu leta ob suhem in stabilnem vremenu s temperaturnimi inverzijami po kotlinah in dolinah. Največji onesnaževalci so promet, industrija, neprimerno vzdrževana individualna kurišča, ki kurijo nekakovostne energente; zrak onesnažijo tudi požari v naravnem okolju.
Deli s prijatelji