Športni terenec za racionalne (FOTO)

Športnega terenca, ki je plod uspešne francosko-romunske naveze, ste na naših straneh že dobro spoznali. Tokrat smo preizkusili svežo kombinacijo bencinskega motorja in štirikolesnega pogona, zaokroženo z najbogatejšo opremo prestige. Še nedavno je bil štirikolesni pogon pri dusterju rezerviran za dizelsko različico.

Novi 1,3-litrski turbobencinski štirivaljnik, ki ga najdemo tudi v renaultih in nissanih, je pri dusterju na voljo v 96-kilovatni izvedenki; vlogo vstopnega bencinskega agregata so zaupali litrskemu turbobencinskemu trivaljniku. Moč 130 konjev se je pri testnem dusterju prenašala prek ročnega 6-stopenjskega menjalnika na vsa štiri kolesa.

Na žalost štirikolesno gnana izvedenka (še) nima možnosti samodejnega menjalnika. Nekaj vpliva na delovanje štirikolesnega pogona ima tudi voznik. Na vrtljivem stikalu ob menjalniku lahko izbira med tremi načini delovanja pogona: zgolj sprednji pogon (2WD), samodejno delovanje pogona (auto) in zaklep štirikolesnega pogona (lock).
 

Več ergonomije

Terensko-robustna zunanjost testnega vozila je bila odeta v živahno, doplačljivo atacama oranžno barvo (470 evrov), ki je delovala sveže in poživljajoče. Temeljito prenovljena notranjost dusterja prinaša novo armaturno ploščo in uporabo na otip kakovostnejših materialov.

Napredovala je tudi ergonomija, saj je volanski obroč nastavljiv ne le po višini, ampak tudi globini. Manko nastavljivosti globine volanskega obroča smo marsikdaj očitali prejšnji generaciji. Voznikov sedež v testnem vozilu je dodatno ponujal možnost nastavljanja ledvene opore in višine sedala. Od materialov na armaturni plošči sicer še vedno prevladuje trda plastika, a je ta zdaj kakovostneje obdelana.

Všeč so nam stikala na sredinski konzoli, ki na pogled spominjajo na tista iz katerega od premijskih nemških avtomobilov. Pozitivno nas je presenetilo tudi to, da so obloge sprednjih vrat v predelu, kamor naslonimo roko, odete v umetno usnje. Zadnja vrata so bila pri testnem vozilu še vedno odeta v plastiko.
 

Poskočni agregat

Glavni odliki bencinskega štirivaljnika sta brez dvoma njegova poskočnost in zmogljivost, zaradi katerih je tudi avtocesta postala dusterjev teren. Seveda terenska zasnova vozila ni najbolj aerodinamična in je zato vožnja pri višjih hitrostih hrupnejša kot pri limuzinah.


Želeli bi si tudi natančnejšega krmiljenja in manj bočnega nagibanja v hitro voženih ovinkih. Očitno je podvozje nastavljeno na večje udobje, saj smo imeli občutek, da slovenske ceste morda le niso tako slabe.
 

Novodobna tehnologija

Duster bo brez dvoma kos daljšim družinskim potovanjem. Prtljažni prostor v osnovi ponuja 411 litrov prostora, z zlaganjem naslona zadnjih sedežev ga je mogoče povečati na 1444. Oblazinjenje prtljažnika je bolj špartansko. Dobra novica je, da je v dnu pospravljena (doplačljiva) rezervna pnevmatika, a vzame nekaj prtljažne prostornine. Dodajmo še, da se dovolj udobno sedi tudi zadaj.

Opremska raven prestige ponudi kar nekaj opreme: od samodejne klimatske naprave, ki ima za moj okus preveč svoje pameti, zato je treba tu in tam ročno poseči v njeno delovanje, do multimedijske naprave z navigacijo. Od sodobnih asistenčnih sistemov smo v testnem dusterju našli sistem za nadzor mrtvega kota ob vozilu, kjer nas je sicer zmotila močno sveteča kontrolka na stikalu, parkirna tipala zadaj in kamero multiview s pregledom na vse štiri strani vozila, kar pride prav tako pri parkiranju kot pri terenski vožnji. O samodejnem zaviranju v sili pa še ni ne duha ne sluha.


Klasični ključ je pri testni različici zamenjala (doplačljiva) pametna kartica, ki je odklenila avtomobil takoj, ko smo se mu približali. Tega nismo doživeli niti pri najdražjih vozilih, ki smo jih preizkusili. Ko pa se oddaljiš od dusterja, se ta samodejno zaklene. Motor zaženeš in ustaviš s pritiskom na gumb. Pokrov posode za gorivo pa odslej odpiramo s pomočjo vzvoda v notranjosti vozila.