ZNAMKE

Rjast predmet jim spremeni barvo

Objavljeno 26. marec 2019 13.51 | Posodobljeno 26. marec 2019 13.51 | Piše: Primož Hieng

Pri Pošti Slovenije so izšle štiri znamke s podobo hortenzij. Danes jih ne sadimo več v lonce, bujno cvetijo kar na vrtovih.

Kmečko hortenzijo lahko po želji obarvamo. FOTO: Klub Gaja
LJUBLJANA – Pošta Slovenije je razveselila ljubitelje rastlinstva, saj so izšle štiri znamke z upodobitvijo priljubljenih in pisanih hortenzij. Nove znamke, ki jih je oblikovala Maja Tomažič, so predstavili v ljubljanskem botaničnem vrtu. Raziskovalka in namestnica vodje vrta Blanka Ravnjak je dejala, da se v ljudskem pesništvu pogosto pojavljajo gorenjski nagelj, roženkravt in rožmarin, ki pa niso predstavniki slovenske flore. Temu šopku eksotike se pridružujejo hortenzije, ki so se v naših vrtovih že zdavnaj udomačile.

»Hortenzijo smo včasih našli na vsaki domačiji,« je povedala Ravnjakova. »Še v 70. letih prejšnjega stoletja so jih večinoma sadili v lonce, v mestih pa kot vrtne rastline. V mestih je bilo manj pozne slane, ki lahko povzroči pomrznjenje glavnih popkov, zaradi česar hortenzije ne cvetijo. Danes jih nihče več ne sadi v lonce, ampak jih imamo raje na vrtovih, kjer bujno cvetijo, na srečo tudi redko pozebejo. Če bi gledali hortenzije, bi lahko rekli, da se ozračje zelo hitro segreva.«

Hortenzije sprva niso bile všečne

Vodja botaničnega vrta Jože Bavcon je dejal, da Pošta Slovenije nove znamke iz serije Rastlinstvo vedno predstavlja na začetku pomladi, ko prve cvetice, med njimi zvončki in telohi, že opravijo svoje zgodnje poslanstvo. »Zdaj šele prihaja tista prava pomlad, ko bo vse zares zacvetelo, tudi hortenzije se bodo začele počasi in previdno prebujati,« je povedal Bavcon, Ravnjakova pa je dodala, da hortenzije vrtnarjem niso bile všeč v svoji prvotni podobi, zato so jih želeli izboljšati in požlahtniti. »Tako so postale bolj mične in so se uvrstile med lepe rastline. Vrtnarjev niso zanimali majhni cvetovi, temveč le njihova bahava stranska lepota. Z žlahtnjenjem so jih namnožili in s tem se ponaša današnja podoba teh lepotic. Prav zaradi tega jih lahko razmnožujemo samo s potaknjenci, saj semen ni več.«

image
Kmečka hortenzija na znamki za 1,44 evra.


V seriji Rastlinstvo so upodobljene štiri vrste grmasto rastočih hortenzij s slovenskih vrtov in parkov, čeprav so bile hortenzije v Evropo prinesene iz Azije in Amerike. V zadnjem času se njihova priljubljenost povečuje. Vrtu so lahko v okras več mesecev, v zameno pa ne zahtevajo veliko dela. Latasta hortenzija, ki je upodobljena na znamki za 1,17 evra, ima v osnovi bele cvetove, ki so zbrani v široke socvetne stožce. Žlahtniteljem je uspelo vzgojiti lataste hortenzije z rožnatimi in rdečkastimi odtenki. Več sonca ko dobi, močneje pordi. Uspeva z manj vlage kot druge hortenzije, zato ji zmerna osončenost ne škodi. Z nekaj vrtnarske spretnosti je mogoče latasto hortenzijo oblikovati v drevesce; tako zavzame malo prostora, obložena s poletnim cvetjem pa vseeno zanesljivo pritegne pozornost. Peča je ženska čepica, obšita s čipkami. Pri nekaterih hortenzijah so na podoben način majhni in manj izraziti cvetovi v istem socvetju obkroženi z obrobo iz velikih, barvastih cvetov. Takšna so socvetja pri pečasti hortenziji, zdaj tudi na znamki za 1,30 evra. Zelo podoben videz imajo nekatere sorte velikolistne hortenzije.

Hrastovolistna hortenzija, ki je na znamki za 1,31 evra, je dobila ime po obliki listov, ki so po velikosti znatno večji od listov naših hrastov. Listi hrastovolistne hortenzije, ki je doma iz Severne Amerike, jeseni pordečijo: s tem postane grm še opaznejši, kot je bil poleti z belimi latastimi socvetji. V nasprotju z njo so druge tri hortenzije doma iz daljne Azije.

Najpogostejša velikolistna hortenzija

»Pri nas je najpogostejša velikolistna hortenzija, ki se je zaradi splošne razširjenosti drži ime kmečka hortenzija,« pravi poznavalec Matjaž Mastnak iz Arboretuma Volčji Potok. »Našli jo bomo na znamki za 1,44 evra. Kljub navadnemu imenu so jo začeli po vrtovih saditi šele konec 19. stoletja. Cveti leto za letom, in to zelo zanesljivo. Socvetja imajo obliko kroglastih glav. Večino cvetne mase zavzemajo cvetne čaše, ki so toge in tudi posušene ne odpadejo. Suhe socvetne glave so rastlini v okras tudi pozimi, še zlasti ko se na njih nabere ivje. Nekateri si vejice s posušenimi poganjki narežejo za suhi šopek. Ista kmečka hortenzija lahko cveti rožnato ali modro. V tleh, ki so le blago kisla, in takšnih je v Sloveniji največ, cveti rožnato. Če tla zakisamo ali zalijemo z aluminijevim pripravkom, bo cvetje za nekaj časa pomodrelo. Stari vrtnarji so za podoben učinek pod grm zakopavali odslužene rjaste predmete.« 
Deli s prijatelji