GONIJO SE

Pomlad je čas gonitve

Objavljeno 15. marec 2019 15.19 | Posodobljeno 15. marec 2019 15.32 | Piše: Andrej Predin
Ključne besede: pes gonitev
Ob njej se lahko zaradi vpliva hormonov spremeni vedenje psic; steriliziranje je najbolje opraviti pred prvo gonitvijo.
Mladički so obremenitev za samičko. FOTO: Guliver/Getty Images
Pomlad prinaša prebujanje narave, pojavijo se prvi insekti, zgodnje rastline odpirajo cvetove in drevje se oblači v listje. To je čas vznemirjenja po zimskem zatišju, ki ga številne živali izkoristijo za razmnoževanje. To velja tudi za psičke, ki se v tem obdobju začnejo goniti.

image
Pomlad prinaša spremembe. FOTO: Guliver/Getty Images

Pojatev, gonjenje ali estrus se ponavlja dvakrat na leto, navadno pomladi in jeseni. Spolno zrelost dosežejo med četrtim in 18. mesecem, kdaj nastopi, je odvisno od prehrane in seveda pasme – v povprečju med šestim in osmim mesecem.

image
Majhne pasme prej spolno dozorijo. FOTO: Guliver/Getty Images

Prve gonitve so navadno manj izrazite, praviloma se pri manjših pasmah pojavijo prej. V tem obdobju se lahko vedenje vaše ljubljenke spremeni, pri nekaterih pa sploh ni opaznih sprememb. Gonitveni cikel delimo v štiri različno dolga obdobja, in sicer predgonitev, gonitev, obdobje po gonitvi in obdobje mirovanja.

V obdobju gonjenja lahko postanejo psičke bolj plašne z občutkom utesnjenosti. Prav tako začnejo pogosteje in izdatneje urinirati. Njihovo spolovilo oteče, pojavi se krvav ali rumenkast izcedek. Pripuščanje ob prvi gonitvi ni priporočljivo, saj psička takrat spolno, telesno in psihično šele dozoreva.

Psičke, za katere je odločeno, da ne bodo imele mladičkov, bi morali sterilizirati še pred prvim gonjenjem. Za to obstaja več razlogov. Prvi razlog so že omenjene spremembe v vedenju. Zavedati se moramo, da so hormoni zelo močni in lahko izdatno spremenijo vedenje.

image
Mladički so obremenitev za samičko. FOTO: Guliver/Getty Images

Psičke lahko med gonitvijo postanejo agresivne, kar je še posebno skrb vzbujajoče, če je obkrožena z malimi otroki. To obdobje lahko pripelje do ugrizov, renčanja. Neredko psičke zbežijo od lastnika in se stepejo z drugimi psi. Povrhu so kot magnet za samčke, ki se v njeni bližini prav tako začnejo pretepati.

Nesterilizirane psičke imajo več zdravstvenih težav. Pojavi se lahko piometre, gnojno vnetje maternice, ki se načeloma pojavlja pri starejših psicah, po šestem letu (pojavnost je 60-odstotna). Če se pojavi, je potreben kirurški poseg, kadar je ne opazimo dovolj hitro, lahko vodi do smrti.

Pomlad je čas vznemirjenja po zimskem zatišju, ki ga številne živali izkoristijo za razmnoževanje.

Med nesteriliziranimi psičkami je tudi veliko več raka na mlečnih žlezah, dobi ga vsaka četrta žival. Približno polovica tumorjev je malignih. Poleg tega sterilizacija preprečuje neželene brejosti. Skrb za leglo obremenjuje psičko, tudi lastniki se morajo sprijazniti, da bodo imeli z leglom več dela in finančne odgovornosti.

Včasih je pri kotitvi potreben carski rez ali pa je treba mladičke šest tednov hraniti s stekleničko. Vsako leto v zavetiščih po svetu evtanazirajo 2,7 milijona zdravih mladičkov, številni so od psov iz družin. To številko bi lahko drastično znižali, če bi živali sterilizirali.

Obstaja javno prepričanje, da mora psička vsaj enkrat čez brejost ali gonitev, preden jo lahko steriliziramo, a to ni res. Sterilizirani psi živijo dlje, so bolj zdravi in se laže prilagajajo na svojo družino. 
Deli s prijatelji