VOŽNJA
Po levi ali desni? Krivi so meči in sablje
Po levi strani se večinoma vozijo v državah, ki so bile nekoč britanske kolonije, po desni pa tam, kjer so bili kolonialni gospodarji Francozi; to, da se je prej uveljavila vožnja po levi, zgodovinarji pripisujejo desnorokim.
Odpri galerijo
Valentina Maher z dobro voljo v prometu FOTO: osebni arhiv Valentine Maher
V preteklosti so največ potovali po levi strani ceste. Večina ljudi je desničarjev in imajo desno roko močnejšo od leve. Zato so meč držali v desni roki, s katero so ga močneje in spretneje vihteli. Tudi ko so jahali, so se držali leve strani ceste. Lažje so ob robu ceste (in ne na sredini) zajahali in razjahali konja in hitreje z desnico izvlekli meč, opasan ob levem boku, in se spopadli s sovražniki ali pa segli v roke prijateljem, ki so jahali v nasprotno smer, ter jim izkazali dobrodošlico.
Če bi se srečala pešca ali konjenika po desni, bi se meča lahko med seboj zadela, in kaj lahko bi izbruhnil prepir ali celo dvoboj. Da se je v cestnem prometu nujno držati nekega reda, so ugotovili že stari Rimljani, ki so prvi po Evropi zgradili cestno omrežje. Leta 1300 je tudi papež Bonifacij VII. romarjem ukazal, naj se med potjo držijo leve strani ceste.
Pravilo je veljalo do okrog leta 1700, ko so v ZDA in Franciji začeli kmetijske pridelke prevažati v velikih vozovih, ki jih je vleklo več parov konj. Vozniki so sedeli na zadnjem levem konju, da so imeli desno roko prosto za bičanje konj. Srečevanje dveh vozov po levi je postalo bolj smotrno, saj je imel voznik jahač tako večji pregled.
Tako so prvi zakon, ki je določal vožnjo po desni strani, sprejeli v Pensilvaniji, ZDA, leta 1792.
Zaradi številnih zastojev na mostu London Bridge, je župan leta 1722 predpisal prometni režim prek mostu. To določilo se šteje za možen izvor začetka vožnje po levi v Veliki Britaniji. V Evropi se je vožnja po desni strani začela uveljavljati z Napoleonom, najbolj pa je vplivala pariška konvencija iz leta 1920, ki je priporočila vožnjo po desni.
Pred tem, leta 1915, so vožnjo po levi strani zapovedali v avstro-ogrski monarhiji. Do tedaj so v različnih deželah veljala različna pravila. Na Kranjskem in Štajerskem so vozili po levi, na Koroškem in Primorskem po desni. V Sloveniji se po desni strani vozimo od leta 1926, od sprejema cestnega zakona Kraljevine SHS.
Še leta 1919 sta bila oba načina vožnje po svetu razporejena v približno enakem deležu. Danes pa prevladuje vožnja po desni, v 163 državah in ozemljih, medtem ko v 78 vozijo po levi. Zadnji v Evropi so na vožnjo po desni prešli leta 1967 na Švedskem. Danes so edine države Evropske unije, kjer še vozijo po levi, Velika Britanija, Irska, Ciper in Malta. Med velikimi državami sveta so levičarji tudi Avstralci in Japonci.
Vodnica Valentina Maher se je na potovanjih po svetu srečala z vožnjo v obeh smereh. V ZDA, kjer vozijo po desni, je bila navdušena nad uvidevnostjo do pešcev v prometu: vedno ustavijo, kadar se le približuješ prehodu za pešce, in na veliko obvozijo luže, da te ne poškropijo.
Negativno pa jo je presenetilo le to, da izjemno radi hupajo. Po levi pa je vozila motor na Cookovih otokih in avto po Novi Zelandiji. "Vožnjo po levi sem hitro osvojila, potrebovala sem le kakšno uro. Pred vožnjo se moraš bolj skoncentrirati, in dokler je promet, da lahko slediš avtu pred sabo, ni večjih težav. Največja nevarnost preti, ko v križišču zavijaš levo ali desno, končaš pa na napačnem pasu. Tudi vključevanje v krožni promet lahko voznika zmede. Da voznik ne zapelje v napačno smer, je v veliko pomoč GPS."
Žarometi vozil, narejenih za desno stran vozišča, imajo snop višji na desni strani, da opazimo pešce ob vozišču in prometne znake. Če s takšnim vozilom zamenjamo pas vožnje, ta snop zaslepi vozila, ki prihajajo po nasprotnem pasu. Zato je treba na del žarometov nalepiti posebne nalepke.
Tako Valentini kot mnogim drugim se je dogajalo, da so namesto smernika vključili brisalce, kar pa je posebno v sončnem dnevu povzročilo le smeh. Dobrodošla pomoč je sovoznik, ki spremlja vožnjo, opozori voznika, če zaide na napačni vozni pas, in opazuje gibanje pešcev. Tudi prehod nazaj na vožnjo po desni se Valentini ne zdi težaven.
Zanimive so ocene, da bi bila za starajočo se populacijo vožnja po levi strani celo boljša, varnejša rešitev. Desno oko je namreč bolj dominantno od levega in z njim bolje vidimo tudi v starosti. Na vsak način je pri prehodu na drugo smer vožnje treba voziti defenzivno in osredotočeno.
Vožnja oziroma ježa po levi je bila bolj praktična, saj je jedzec držal meč v desni roki. FOTO: GULIVER/Getty Images
Če bi se srečala pešca ali konjenika po desni, bi se meča lahko med seboj zadela, in kaj lahko bi izbruhnil prepir ali celo dvoboj. Da se je v cestnem prometu nujno držati nekega reda, so ugotovili že stari Rimljani, ki so prvi po Evropi zgradili cestno omrežje. Leta 1300 je tudi papež Bonifacij VII. romarjem ukazal, naj se med potjo držijo leve strani ceste.
Nova pravila
Pravilo je veljalo do okrog leta 1700, ko so v ZDA in Franciji začeli kmetijske pridelke prevažati v velikih vozovih, ki jih je vleklo več parov konj. Vozniki so sedeli na zadnjem levem konju, da so imeli desno roko prosto za bičanje konj. Srečevanje dveh vozov po levi je postalo bolj smotrno, saj je imel voznik jahač tako večji pregled.
Države, kjer vozijo po levi, so označene z modro barvo. FOTO: Wikimedia Commons
Tako so prvi zakon, ki je določal vožnjo po desni strani, sprejeli v Pensilvaniji, ZDA, leta 1792.
Zaradi številnih zastojev na mostu London Bridge, je župan leta 1722 predpisal prometni režim prek mostu. To določilo se šteje za možen izvor začetka vožnje po levi v Veliki Britaniji. V Evropi se je vožnja po desni strani začela uveljavljati z Napoleonom, najbolj pa je vplivala pariška konvencija iz leta 1920, ki je priporočila vožnjo po desni.
Pred tem, leta 1915, so vožnjo po levi strani zapovedali v avstro-ogrski monarhiji. Do tedaj so v različnih deželah veljala različna pravila. Na Kranjskem in Štajerskem so vozili po levi, na Koroškem in Primorskem po desni. V Sloveniji se po desni strani vozimo od leta 1926, od sprejema cestnega zakona Kraljevine SHS.
Še leta 1919 sta bila oba načina vožnje po svetu razporejena v približno enakem deležu. Danes pa prevladuje vožnja po desni, v 163 državah in ozemljih, medtem ko v 78 vozijo po levi. Zadnji v Evropi so na vožnjo po desni prešli leta 1967 na Švedskem. Danes so edine države Evropske unije, kjer še vozijo po levi, Velika Britanija, Irska, Ciper in Malta. Med velikimi državami sveta so levičarji tudi Avstralci in Japonci.
Brisalci namesto smernikov
Vodnica Valentina Maher se je na potovanjih po svetu srečala z vožnjo v obeh smereh. V ZDA, kjer vozijo po desni, je bila navdušena nad uvidevnostjo do pešcev v prometu: vedno ustavijo, kadar se le približuješ prehodu za pešce, in na veliko obvozijo luže, da te ne poškropijo.
Valentina Maher z dobro voljo v prometu FOTO: osebni arhiv Valentine Maher
Negativno pa jo je presenetilo le to, da izjemno radi hupajo. Po levi pa je vozila motor na Cookovih otokih in avto po Novi Zelandiji. "Vožnjo po levi sem hitro osvojila, potrebovala sem le kakšno uro. Pred vožnjo se moraš bolj skoncentrirati, in dokler je promet, da lahko slediš avtu pred sabo, ni večjih težav. Največja nevarnost preti, ko v križišču zavijaš levo ali desno, končaš pa na napačnem pasu. Tudi vključevanje v krožni promet lahko voznika zmede. Da voznik ne zapelje v napačno smer, je v veliko pomoč GPS."
78
držav in ozemelj je na svetu, kjer vozijo po levi strani.
držav in ozemelj je na svetu, kjer vozijo po levi strani.
Žarometi vozil, narejenih za desno stran vozišča, imajo snop višji na desni strani, da opazimo pešce ob vozišču in prometne znake. Če s takšnim vozilom zamenjamo pas vožnje, ta snop zaslepi vozila, ki prihajajo po nasprotnem pasu. Zato je treba na del žarometov nalepiti posebne nalepke.
Tako Valentini kot mnogim drugim se je dogajalo, da so namesto smernika vključili brisalce, kar pa je posebno v sončnem dnevu povzročilo le smeh. Dobrodošla pomoč je sovoznik, ki spremlja vožnjo, opozori voznika, če zaide na napačni vozni pas, in opazuje gibanje pešcev. Tudi prehod nazaj na vožnjo po desni se Valentini ne zdi težaven.
Ob levem robu ceste so lažje zajahali in razjahali konja ter hitreje z desnico izvlekli meč, opasan ob levem boku.
Zanimive so ocene, da bi bila za starajočo se populacijo vožnja po levi strani celo boljša, varnejša rešitev. Desno oko je namreč bolj dominantno od levega in z njim bolje vidimo tudi v starosti. Na vsak način je pri prehodu na drugo smer vožnje treba voziti defenzivno in osredotočeno.
