PREVIDNO!

Najboljše gnojilo je domač kompost

Objavljeno 18. oktober 2019 13.38 | Posodobljeno 18. oktober 2019 13.38 | Piše: Alenka Kociper

Če na kompostni kup brez vsakega reda mečemo odpadke z vrta in kuhinje, bo rezultat kaj klavrn; pomarančni in limonini olupki vanj ne spadajo.

Večino organskih odpadkov iz kuhinje lahko damo na kompost. FOTO: Guliver/Getty Images
Na mnogo vrtovih lahko opazimo take ali drugačne kompostne kupe ali kompostnike. Od komposta ima vrtnar dvojno korist, najprej se znebi kuhinjskih in vrtnih organskih odpadkov, potem pa pridobi nadvse kakovostno gnojilo, ki ga uporabi za gnojenje vrta, zelenjavnega, sadnega in okrasnega, pa tudi za sobne in balkonske rastline. Na prvi pogled je zadeva preprosta, vendar pozor, kompost ni zgolj odlagališče organskih odpadkov, kamor brez reda, kakor pade, mečemo ostanek z vrta in kuhinje. Cilj kompostiranja je namreč pridobiti kakovostno organsko gnojilo, zato pa moramo zagotoviti ustrezne razmere, da se bodo lahko odvijali naravni procesi razgradnje organske mase s pomočjo mikroorganizmov. Da bi to dosegli, mora biti pravo razmerje med ogljikom in dušikom. Če je dušičnih snovi preveč, kompost začne gniti in v tem primeru mu moramo dodajati suho maso. V najslabšem primeru ga bo treba podreti in sestaviti na novo. In nasprotno, če je presuh, mu je treba dodajati mokro maso, poleti ga celo zalivamo.

Zaradi onesnaženosti s pesticidi je bolje, da na kompost ne odlagamo olupkov banan in citrusov.

Optimalni čas za zlaganje komposta je jeseni, ko je na vrtu največ organskih odpadkov in ni več prevroče. Najbolje ga je postaviti kam na rob posestva oziroma vrta, da ne bo preveč izpostavljen, lahko ga celo skrijemo v kakšen grm. Kompostnik lahko kupimo ali izdelamo iz lesa, uporabimo na primer odpadne deske ali lesene palete, lahko naredimo ogrodje, ki ga ovijemo z žičnato mrežo, seveda pa lahko kompost enostavno zlagamo na kup kje v kotu vrta, kar pa bo seveda delovalo precej neurejeno. Najbolje je izdelati večdelni kompostnik, sestavljen iz najmanj dveh prekatov. Če imamo prostor, pa je najbolje, da je iz treh delov. V prvega bomo vse leto zbirali odpadke in ga gradili, v drugem bo kompost zorel in v tretjem bo pripravljen za uporabo. Najbolje ga je graditi vso sezono in ga pustiti čez zimo zoreti.

Na kompost lahko odlagamo časopisni papir, vendar le navadnega, ne sijajnega.

Kaj vse spada na kompost? V kuhinji lahko zbiramo vse organsko, na primer olupke krompirja in druge zelenjave, in vse, kar ostane po čiščenju zelenjave, kavne usedline in čajne vrečke, jajčne lupine, lahko tudi kuhano hrano, kosti in drugo mesno hrano pa raje odvržemo v zabojnik za organske odpadke. Z vrta na kompost spadajo pokošena trava, odpadlo suho listje in iglice iglavcev, na drobno zrezane veje in drugi ostanki po rezanju grmovja in drevja, ostanki vrtnin z vrta in zeleni deli plevelov. Nanj seveda ne odmetavamo iztrebkov hišnih ljubljenčkov, prav tako ne olupkov banan in citrusov, ker so onesnaženi s pesticidi.
Deli s prijatelji