TURISTIČNA TRIBUNA
Na Voglu je še zima
Visokogorsko smučišče Vogel v zgodnji pomladi oblegajo smučarji od blizu in daleč; ko je v dolini že pomlad, se lahko tu naužijejo bele opojnosti.
Odpri galerijo
Smučarja na prekrasni turi.
Malokdo pa ve, da smučišče Vogel ne leži v bližini istoimenske gore, ampak da sta najvišja vrhova v bližini ne tako lepo zveneča Šija in Rodica. Markantna gora Vogel z višino 1922 se pne v verigi Spodnje Bohinjskih gora precej proti zahodu. Pomladne snežne razmere, ko se sneg uleže in ni več nevarnosti plazov, so kot nalašč, da se potepemo v te zanimive kraje.
Izhodišče naše poti je v Ukancu, na obrežju jezera. Vendar je od tu do planine Zadnji Vogel utrudljiva in nezanimiva pot prek
Žagarjevega grabna, ki traja debeli dve uri. Precej lepše in bolj udobno se je popeljati z vzpenjačo do smučišča in se od tu spustiti po blagi strmini s smučmi do planine Zadnji Vogel. Leži na višini 1413 in je še živa, saj na njej pasejo živino, v planinskem domu je sirarna. Planina je izhodišče za priljubljeno turnosmučarsko prečenje proti Komni. Tej poti sledimo le nekaj deset minut, potem pa zavijemo ostro levo.
Prav hitro se izvijemo iz gozda in pred nami se odpre širna planina, nad njo pa bohinjske gore. Na drugi strani planine, obdane z gorami, se markirana pot na Vogel začne blago vzpenjati. V ključih (cikcak) se vzpnemo do Sedelca, ki je z 1663 metri višine v verigi gora eden najnižjih prehodov na Primorsko, zavijemo desno in se povzpnemo na 1800 metrov. Tu je za večino zimskih pohodnikov in turnih smučarjev konec poti. Takoj za manjšim sedlom se pot strmo spusti in prečka prepadno pobočje, dokler spet ne zavije in se povzpne na sam vrh gore Vogel, ki se mogočno pne nad nami. Čeprav se zdi čisto na dosegu roke, jo je najbolje prepustiti res izurjenim turnim smučanjem. Pa nič zato, pogled na okolico je prekrasen: na severu je Triglav kot na dlani,
nekje daleč je smučišče, bližje sta Šija in Rodica. Vidimo ju čisto drugače, od strani, in to v precej bolj mogočni podobi.
Ostane še tisto, za kar smo se povzpeli v te samotne kraje. Nekaj crkljanja na pomladanskem soncu, nato pa spust s smučmi do izhodišča na planini Zadnji Vogel. V ugodnih snežnih razmerah se da prismučati tako rekoč do parkirišča v Ukancu. Če Žagarjev graben ni odprt, je bolj primerno, da se povzpnemo do hotela na Voglu in se v dolino odpeljemo z vzpenjačo.
Izhodišče naše poti je v Ukancu, na obrežju jezera. Vendar je od tu do planine Zadnji Vogel utrudljiva in nezanimiva pot prek
Planina Zadnji Vogel.
Prav hitro se izvijemo iz gozda in pred nami se odpre širna planina, nad njo pa bohinjske gore. Na drugi strani planine, obdane z gorami, se markirana pot na Vogel začne blago vzpenjati. V ključih (cikcak) se vzpnemo do Sedelca, ki je z 1663 metri višine v verigi gora eden najnižjih prehodov na Primorsko, zavijemo desno in se povzpnemo na 1800 metrov. Tu je za večino zimskih pohodnikov in turnih smučarjev konec poti. Takoj za manjšim sedlom se pot strmo spusti in prečka prepadno pobočje, dokler spet ne zavije in se povzpne na sam vrh gore Vogel, ki se mogočno pne nad nami. Čeprav se zdi čisto na dosegu roke, jo je najbolje prepustiti res izurjenim turnim smučanjem. Pa nič zato, pogled na okolico je prekrasen: na severu je Triglav kot na dlani,
Pogled na Triglav.
Ostane še tisto, za kar smo se povzpeli v te samotne kraje. Nekaj crkljanja na pomladanskem soncu, nato pa spust s smučmi do izhodišča na planini Zadnji Vogel. V ugodnih snežnih razmerah se da prismučati tako rekoč do parkirišča v Ukancu. Če Žagarjev graben ni odprt, je bolj primerno, da se povzpnemo do hotela na Voglu in se v dolino odpeljemo z vzpenjačo.
