VREMENSKA
Na svidenje, meteorološko poletje
Bliža se konec letnega časa, ki ga je zaznamovalo izjemno raznoliko vremensko dogajanje.
Odpri galerijo
Ob koncu tedna nas bo prešla izrazita hladna fronta. FOTO: Getty Images
Meteorološko poletje se poslavlja v znamenju nadpovprečno toplega vremena, saj je bila povprečna temperatura zraka od 24. julija do 24. avgusta v osrednji Sloveniji kar 2 stopinji Celzija višja od povprečnih vrednosti. Marsikje je bila nadpovprečna tudi poletna količina padavin, predvsem na račun izjemno namočenega konca julija in avgusta.
Od 1. julija do 24. avgusta je v Murski Soboti padlo 264,4 mm dežja, kar je več kot 60 odstotkov kot običajno v tem času. Tudi na Obali ga je padlo 183 mm, kar je okrog 70 mm več kot običajno. Le v posameznih območjih severozahodne Slovenije so bile količine padavin rahlo podpovprečne.
Na prihajajočo jesen nas ob sprehodu v gozdu opominjajo tudi cvetovi navadne ciklame (Cyclamen purpurascens). Zanje obstaja ogromno ljudskih imen: bogov korček, bogova žlica, bokalčki, divji virh, hakeljček, japčenk, katanek, kokorik, korček, kozja repica, krešec, kroš, krvavi lisec, kržič, leskovica, planinska vijolica, polnik, soldati, svedati, svinjski oreh, svinjska repa, svinjski grud, svinjski kruh, turki, volčje jabolko, valjavica, zajček, zajčja vuha ali zemeljska jabuka. To so zelnate trajnice, ki jih najdemo skoraj povsod po Sloveniji.
Rastejo v listnatih in mešanih gozdovih ter na grušču od nižine do subalpinskega pasu. Pri nas je zavarovana vrsta. Njenih podzemnih delov ni dovoljeno odkopavati in prenašati, lahko pa si naberemo šopek. Gomolj vsebuje strupene snovi, med katerimi je tudi ciklamin. Že zgodaj spomladi razvijejo liste in jih obdržijo do naslednje pomladi. Običajno propadejo šele, ko se razvijejo novi. Listi in cvetovi se razvijejo iz diskastega gomolja. Dolžina stebel listov in cvetov je odvisna od globine gomolja, običajno pa je večina stebla v zemlji. Listni vzorec je nekakšen značilen odtis vsake rastline. Spodaj so obarvani v rdečkastih ali vijoličnih odtenkih, zgoraj pa imajo vzorce svetlejše ali rahlo srebrnkaste barve. Cvet ciklame je težko zamenjati z drugimi cvetočimi rastlinami. Karakterizirajo ga nazaj zavihani venčni listi. Barva cvetov, od bele do vijolične, se med vrstami razlikuje, prav tako čas cvetenja.
Cvetijo od začetka avgusta in vse do konca novembra. Če so razmere ugodne, pa tudi pozneje. Semena zorijo do konca junija ali začetka julija prihodnje leto. Cvetni pecelj se ob razvoju semena zvije v spiralo. Plod je okrogel, ob njegovi zrelosti pa se semena raztresejo naokrog. V zadnjih letih opažamo, da ob milih zimah in spomladanski suši in toploti ciklame zacvetijo že konec aprila ali začetek maja tudi v večjih skupinah, to pa se ob ponovnem toplem vremenu ustavi. Običajno zacvetijo takrat, ko se po suhem obdobju ohladi in je obenem dostopno dovolj vlage.
Jesenskih dni se veselimo tudi, ko pobiramo pridelek v sadovnjaku. Letos smo spomladi opazovali zelo zgodnje brstenje in cvetenje jablan, ki je bilo večkrat prekinjeno zaradi vdorov hladnega zraka in ponekod pozeb. Po podatkih svetovalcev za sadjarstvo je bilo kljub pozebi zaradi lanske izmenične rodnosti intenzivnih jablanovih nasadov po rekordno rodni letini jabolk 2018 zadosti cvetnega nastavka za povprečen pridelek. Zaradi muhastega poletja pa ponekod opažajo slabšo fiziološko stabilnost jabolk, pospešeno zorenje in slabšo obarvanost določenih plodov.
Na Primorskem je že v teku prvo obiranje zgodnjih sort jabolk, ki so dovolj dozorele tako za nadaljnje skladiščenje kot tudi za prodajo na trgu. Za določanje optimalnih časov obiranja se uporablja kombinacijo različnih parametrov zrelosti, ki so hkrati tudi kazalnik kakovosti jabolk. V Sloveniji se za določanje okvirnih rokov obiranja jabolk in hrušk uporablja metoda streifovega indeksa. Ker pa se med posameznimi lokacijami pojavljajo razlike v zorenju zaradi mikroklimatskih in talnih lastnosti, vitalnosti in obloženosti dreves, starosti in različnih tehnologij, mora vsak sadjar spremljati zorenje sort v svojem nasadu. Za ta namen je najprimernejša metoda škrobnega testa. Seveda je pomemben namen obiranja: sadeži za sprotno uporabo so lahko zrelejši oziroma so v užitni zrelosti in manj trdi od sadja, ki ga oberemo za skladiščenje oziroma v tehnološki zrelosti.
Ob koncu tedna nas bo prešla izrazita hladna fronta. V petek bo prevladovalo sončno vreme, popoldne ali zvečer bodo krajevne nevihte. V soboto bo ob jugozahodnem vetru delno jasno in vroče le še v vzhodni Sloveniji. Drugod bo pretežno oblačno s padavinami in nevihtami, ki se bodo predvidoma v noči na nedeljo razširile na vso Slovenijo. V nedeljo bo oblačno, deževno in občutno hladneje. Poletja bo konec. V začetku novega tedna kaže na suho vreme z najvišjim temperaturami malo nad 20 °C.
Na Primorskem je že v teku prvo obiranje zgodnjih sort jabolk. Foto: Shutterstock
Od 1. julija do 24. avgusta je v Murski Soboti padlo 264,4 mm dežja, kar je več kot 60 odstotkov kot običajno v tem času. Tudi na Obali ga je padlo 183 mm, kar je okrog 70 mm več kot običajno. Le v posameznih območjih severozahodne Slovenije so bile količine padavin rahlo podpovprečne.
Ciklamna preproga
Na prihajajočo jesen nas ob sprehodu v gozdu opominjajo tudi cvetovi navadne ciklame (Cyclamen purpurascens). Zanje obstaja ogromno ljudskih imen: bogov korček, bogova žlica, bokalčki, divji virh, hakeljček, japčenk, katanek, kokorik, korček, kozja repica, krešec, kroš, krvavi lisec, kržič, leskovica, planinska vijolica, polnik, soldati, svedati, svinjski oreh, svinjska repa, svinjski grud, svinjski kruh, turki, volčje jabolko, valjavica, zajček, zajčja vuha ali zemeljska jabuka. To so zelnate trajnice, ki jih najdemo skoraj povsod po Sloveniji.
Za določanje optimalnih časov obiranja se uporablja kombinacijo različnih parametrov zrelosti.
Rastejo v listnatih in mešanih gozdovih ter na grušču od nižine do subalpinskega pasu. Pri nas je zavarovana vrsta. Njenih podzemnih delov ni dovoljeno odkopavati in prenašati, lahko pa si naberemo šopek. Gomolj vsebuje strupene snovi, med katerimi je tudi ciklamin. Že zgodaj spomladi razvijejo liste in jih obdržijo do naslednje pomladi. Običajno propadejo šele, ko se razvijejo novi. Listi in cvetovi se razvijejo iz diskastega gomolja. Dolžina stebel listov in cvetov je odvisna od globine gomolja, običajno pa je večina stebla v zemlji. Listni vzorec je nekakšen značilen odtis vsake rastline. Spodaj so obarvani v rdečkastih ali vijoličnih odtenkih, zgoraj pa imajo vzorce svetlejše ali rahlo srebrnkaste barve. Cvet ciklame je težko zamenjati z drugimi cvetočimi rastlinami. Karakterizirajo ga nazaj zavihani venčni listi. Barva cvetov, od bele do vijolične, se med vrstami razlikuje, prav tako čas cvetenja.
Na prihajajočo jesen nas ob sprehodu v gozdu opominjajo tudi cvetovi navadne ciklame.
Cvetijo od začetka avgusta in vse do konca novembra. Če so razmere ugodne, pa tudi pozneje. Semena zorijo do konca junija ali začetka julija prihodnje leto. Cvetni pecelj se ob razvoju semena zvije v spiralo. Plod je okrogel, ob njegovi zrelosti pa se semena raztresejo naokrog. V zadnjih letih opažamo, da ob milih zimah in spomladanski suši in toploti ciklame zacvetijo že konec aprila ali začetek maja tudi v večjih skupinah, to pa se ob ponovnem toplem vremenu ustavi. Običajno zacvetijo takrat, ko se po suhem obdobju ohladi in je obenem dostopno dovolj vlage.
V nasade po zrele plodove
Jesenskih dni se veselimo tudi, ko pobiramo pridelek v sadovnjaku. Letos smo spomladi opazovali zelo zgodnje brstenje in cvetenje jablan, ki je bilo večkrat prekinjeno zaradi vdorov hladnega zraka in ponekod pozeb. Po podatkih svetovalcev za sadjarstvo je bilo kljub pozebi zaradi lanske izmenične rodnosti intenzivnih jablanovih nasadov po rekordno rodni letini jabolk 2018 zadosti cvetnega nastavka za povprečen pridelek. Zaradi muhastega poletja pa ponekod opažajo slabšo fiziološko stabilnost jabolk, pospešeno zorenje in slabšo obarvanost določenih plodov.
Orehe piškave stori rad dež na Janeza (29. 8.) glave.
Na Primorskem je že v teku prvo obiranje zgodnjih sort jabolk, ki so dovolj dozorele tako za nadaljnje skladiščenje kot tudi za prodajo na trgu. Za določanje optimalnih časov obiranja se uporablja kombinacijo različnih parametrov zrelosti, ki so hkrati tudi kazalnik kakovosti jabolk. V Sloveniji se za določanje okvirnih rokov obiranja jabolk in hrušk uporablja metoda streifovega indeksa. Ker pa se med posameznimi lokacijami pojavljajo razlike v zorenju zaradi mikroklimatskih in talnih lastnosti, vitalnosti in obloženosti dreves, starosti in različnih tehnologij, mora vsak sadjar spremljati zorenje sort v svojem nasadu. Za ta namen je najprimernejša metoda škrobnega testa. Seveda je pomemben namen obiranja: sadeži za sprotno uporabo so lahko zrelejši oziroma so v užitni zrelosti in manj trdi od sadja, ki ga oberemo za skladiščenje oziroma v tehnološki zrelosti.
Obeti od 28. avgusta do 2. septembra
Ob koncu tedna nas bo prešla izrazita hladna fronta. V petek bo prevladovalo sončno vreme, popoldne ali zvečer bodo krajevne nevihte. V soboto bo ob jugozahodnem vetru delno jasno in vroče le še v vzhodni Sloveniji. Drugod bo pretežno oblačno s padavinami in nevihtami, ki se bodo predvidoma v noči na nedeljo razširile na vso Slovenijo. V nedeljo bo oblačno, deževno in občutno hladneje. Poletja bo konec. V začetku novega tedna kaže na suho vreme z najvišjim temperaturami malo nad 20 °C.
