NA VRTU

Muhasto vreme spodbuja bolezni

Objavljeno 12. julij 2018 09.10 | Posodobljeno 12. julij 2018 09.10 | Piše: Andreja Sušnik
Soparno, vlažno in toplo vreme je idealno za razvoj glivičnih obolenj; fitoftora napada paradižnik in krompir.
Bolezen lahko zelo hitro uniči ves nasad. FOTO: Guliver/Getty Images
Muhasto poletno vreme se nadaljuje, menjajo se vremenska okna vročega in suhega vremena z mokrimi. Kar večkrat pa se vreme prelevi v jesensko. Drug julijski teden se je sicer začel s toplim in precej sončnim vremenom, a že sredina tedna je prinesla enega tistih jesenskih dnevov.

Soparno, vlažno in toplo vreme je idealno za razvoj glivičnih obolenj. Nevarnost okužb s peronosporo vinske trte še ni minila, traja od cvetenja do strnitve jagod v grozdih. Bolezen se zdaj pojavlja predvsem na zalistnikih in na novih listih. Pogoste lokalne padavine omogočajo začetek novih primarnih okužb. Tudi v vinogradniških deželah Podravja in Posavja vinska trta oblikuje grozdiče, jagode ponekod že presegajo velikost zrna graha in se začenjajo dotikati. Okužbe se razvijajo predvsem na vrhovih in mlajših listih, a najdemo jih tudi na grozdih. Zato se izvaja redno škropljenje v enotedenskem razmiku ali pogosteje, odvisno od vremenskih razmer in izpiranja. Razmike med škropljenjem je treba prilagoditi tudi intenzivnosti rasti vinske trte.

image
GETTY IMAGES/ISTOCKPHOTO Kakšen bo letos pridelek krompirja? FOTO: Guliver/Getty Images

 

Hruške debeluške


Nasadi jablan in hrušk v osrednji Sloveniji so v obdobju razvoja plodičev, zato se izvaja preventivno varstvo pred jablanovim škrlupom in listnimi pegavostmi. Če se pogostim nalivom pridruži še toča, se lahko plodiči poškodujejo, in na teh poškodovanih mestih je možna okužba s sadnimi gnilobami. Fungicidno oblogo je treba obnavljati na 10 do 14 dni, razen ko pade več kot 25 mm padavin, ki oblogo izperejo. Takrat je treba škropljenje obnoviti takoj, ko razmere v nasadu to omogočajo in je listje suho.
 

Paradižnikova mora


Letošnje muhasto poletje, s temperaturami okoli 25 °C in pogostim dežjem ter soparo, je ugodno tudi za razvoj in razmnoževanje zelo razširjene paradižnikove ali krompirjeve plesni. Fitoftora je ena najbolj nevarnih bolezni paradižnika. Povzroča jo gliva Phytophthora infestans. Napada paradižnik in krompir, tudi papriko in jajčevec. Zelo hitro lahko uniči ves nasad. Širi se s sporami, ki prodrejo v list paradižnika le, kadar je omočen. Kaljenje spor oziroma širjenje bolezni je mogoče le takrat, ko imamo dovolj časa omočeno listje. Bolezen prepoznamo po črnenju konic listov, nato začnejo veneti in porjavijo. V vlažnem vremenu lahko ob temnih pegah opazimo nežno belo glivno rast. Rjave lise se lahko pojavijo tudi na steblih in na zelenih plodovih. Tudi v zaprtih prostorih, kot so rastlinjaki, se izbruh in širjenje bolezni dogajata veliko hitreje in intenzivneje kot na prostem. Zato je pomembno, da smo v rastlinjaku vsak dan, da rastline natančno opazujemo in ob pojavu težav hitro reagiramo ter da gojimo proti plesni odporne sorte.

Če je na rastlinah že vidna okužba, najprej odstranimo okužene dele.

 

Kako se lotimo težav s plesnijo?


Če je na rastlinah že vidna okužba, je treba najprej odstraniti okužene dele. Najbolje je to storiti sredi dneva, ko je najbolj suho in vroče. Nato lahko poškropimo s kemičnimi pripravki, a je treba upoštevati karenco. Sami lahko pripravimo pripravke iz česna, žajblja ali čebule. Eno manjšo čebulo damo v pol litra vrele vode, ohladimo, precedimo in poškropimo. Podoben zvarek lahko pripravimo s strokom česna ali pestjo žajblja, le da ga pustimo namočenega čez noč.

Če je napadeno steblo, najprej preverimo, kako globoko je gliva vanj prodrla. Če je napad samo površinski, lahko v obeh primerih uporabljamo pripravke na osnovi alg in aminokislin, ki krepijo odpornost rastlin, kar lahko poleg rednega varstva zmanjša tveganje za okužbo. Priporoča se tudi nekaj naravnih pripravkov, ki lahko pomagajo zaščiti rastline, na primer na osnovi rmana, kamilice oziroma z dodatki mleka, sirotke ali sode bikarbone. Recept za pripravek s sodo bikarbono: 1–2 žlici sode bikarbone (20 g) na 5 l vode, žlico olja (ob deževnem vremenu je bolje dati več olja, ob suhem in sončnem pa lahko zmanjšamo količino), žlico tekočega mila za lepšo razporeditev po rastlini. Z zmesjo skrbno poškropimo rastlino.

image
GETTY IMAGES/ISTOCKPHOTO Če se pogostim nalivom v tem času pridruži še toča, se lahko plodiči jabolk in hrušk poškodujejo.


Tal ne gnojimo čezmerno z dušičnimi gnojili, saj s tem sprožamo obilno rast. Pri gojenju paradižnika se priporoča redno odstranjevanje zalistnikov in redčenje listne mase, saj na ta način zračimo rastlino. Na teden lahko odstranimo do pet listov na rastlini, ki doseže višino enega metra. Tla pod njimi zastirajmo, zalivajmo redno, vendar ne po listih in v ozkem krogu blizu tal, da ne ustvarjamo še dodatne vlažnosti, ki je je že v zraku dovolj. Na prostem je smiselna zaščita paradižnika s streho. 

Napoved in obeti
Spremenljivo do pretežno oblačno bo. Občasno bo tu in tam še rahlo deževalo, popoldne in zvečer bo možna kakšna ploha ali nevihta. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 17, ob morju 20, najvišje dnevne od 21 do 25, na Primorskem do 27 °C.
Po muhastem tednu bo v petek in soboto nad našimi kraji šibko območje visokega zračnega tlaka, v nedeljo pa bo oslabelo. Po večini bodo nad nami pihali zahodni višinski vetrovi. Ozračje bo občasno nestabilno. V petek in soboto kaže na deloma sončno vreme, popoldne se lahko pojavljajo posamezne plohe in nevihte. Znova se bo ogrelo do blizu 30 °C. V nedeljo in ponedeljek bo verjetnost za krajevne padavine povečana.
Deli s prijatelji