MAČJE BOLEZNI

Mačke lahko v hišo prinesejo bolezen, kot na primer zoonozo

Objavljeno 07. oktober 2019 17.30 | Posodobljeno 07. oktober 2019 15.41 | Piše: Urška Škufca*

Tudi mačke lahko domov prinesejo zoonozo, bolezen, ki se prenaša z živali na ljudi.

Verjetnost okužbe s katero od zoonoz ob prihodu pasemske mačke v naš dom je majhna, se pa ob možnosti izhoda lahko okuži kadar koli v življenju.
Do mačke pridemo na več načinov. Lahko se odločimo za katero od čudovitih pasemskih, kar pomeni iskanje vzreditelja in čakanje na leglo. Te živali so načeloma zdrave, njihovi straši so običajno pretežno notranji mački z redno veterinarsko oskrbo. Odgovorno vzrejene imajo rodovnike, kar pomeni, da so bili starši pregledani za najpogostejše dedne bolezni. Verjetnost okužbe s katero od zoonoz ob prihodu pasemske mačke v naš dom je majhna, se pa ob možnosti izhoda lahko okuži kadar koli v življenju.

Zoonoze so bolezni, ki se prenašajo z živali na ljudi; nekatere so lahko smrtno nevarne, medtem ko so druge samo blaga sitnost.


Tisti, ki so jim ljubše »navadne« mačke, se lahko odločijo za posvojitev iz zavetišča, kjer bi muce morale biti veterinarsko urejene, pregledane za zoonoze, odpravljene bi morale imeti notranje in zunanje zajedavce. Večina zavetišč jih oddaja s posvojitveno pogodbo, s katero se posvojitelj zaveže, da mačka ne bo imela nenadzorovanih izhodov, tako da je tudi poznejša okužba s katero od bolezni malo verjetna.

Mačja bolezen

Mikrosporoza ali mikrosporija, v ljudskem jeziku mačja bolezen, je dermatofitoza oziroma glivična okužba kože, ki jo pri mačkah običajno povzroča gliva Microsporum, ki se hrani z odmrlimi celicami povrhnjice. Pri ljudeh povzroča kroglaste rdeče izpuščaje, ki so močno srbeči in se počasi širijo. Bolezen je za zdrave odrasle nenevarna, ogroženi so predvsem otroci, starejši in ljudje z oslabljenim imunskim sistemom, pri katerih je zdravljenje dolgotrajno. Bolezen pri sicer zdravih mačkah nima kliničnih znakov, zato marsikdo navidezno zdravega najdenčka ne poveže z možnostjo okužbe. Prenaša se s sporami glive, ki odpadajo z mačje dlake. Preden veterinar lahko oceni, ali je žival negativna, je po navadi treba počakati dva tedna, saj so glive počasi rastoči organizmi. V tem času se po stiku z muco preoblečemo in umijemo. Glivico lahko dobimo tudi od drugih živali in iz okolja; vsaka bolezen pri človeku ne pomeni nujno okužene mačke.

Previdno z brezdomnimi
Ena od možnih poti do mačke je posvojitev s kmetije oziroma odvrženega mladička. Spomladi imajo zavetišča, društva za zaščito živali in prostovoljci obilo dela z odvrženimi mačjimi mladički, ki pa so pogosto tudi bolni, okuženi z virozami in običajno polni parazitov.

Toksoplazmoza

Naslednja bolezen, ki se je bojijo predvsem nosečnice, je toksoplazmoza. Toxoplasma je črevesni parazit in najpogostejši vir okužbe je stik z mačjimi iztrebki. Pri večini ljudi okužba nima nikakršnih kliničnih znakov, lahko pa se pojavi blago gripi podobno obolenje. Nasprotno lahko pri nosečnicah, majhnih otrocih in imunsko oslabljenih povzroči resne komplikacije, kot so epileptični napadi, nenadna slepota zaradi vnetja mrežnice, obolenja pljuč. Okužba je zelo nevarna za nosečnice, ki se prvič okužijo v prvem tromesečju: običajno sproži splav, lahko pa poškodbe zarodka in poznejšo epilepsijo, pojavita se duševna prizadetost in oslabljen vid.

image
GETTY IMAGES/ISTOCKPHOTO Posvojitev ali rešitev brezdomne mačke brez veterinarskega pregleda je tvegana in možnost okužbe s katero od zoonoz velika.


Pri notranji mački je mogoča, vendar redka. Za človeka je možnost okužbe največja v dobrem tednu po tistem, ko se okuži mačka. K okužbam so nagnjene mačke, ki lovijo in pojedo plen. Notranje mačke dlje niso nevarne, vendar se nosečnicam vseeno odsvetuje čiščenje mačjega stranišča. Pomemben vir okužbe ljudi je tudi prehranjevanje z neopranim sadjem in zelenjavo in delo z zemljo.

Bolezen mačje praske

Povzroča jo bakterija Bartonella hanselae, mačka pa jo prenaša s slino. Kaže se kot vnetje mesta ugriza ali globlje praske, lokalna bezgavka je otečena in boleča. Znaki se lahko pojavijo od tri do 14 dni po okužbi. Komplikacije so redke. Najpogosteje jo prenašajo mlade, divje mačke. Prasko ali ugriz takoj speremo pod čisto tekočo vodo in dobro razkužimo z razkužilom za kožo. Pri globljem ugrizu ali praski gremo k zdravniku, ki po potrebi predpiše antibiotik.

*Urška Škufca je dr. vet. med.
Deli s prijatelji