PRAVO RAZMERJE

Kompostni kup ni smetišče za kuhinjske odpadke

Objavljeno 11. februar 2019 09.06 | Posodobljeno 11. februar 2019 09.06 | Piše: Alenka Kociper
Ključne besede: kompost smeti

Na kompost lahko odlagamo večino kuhinjskih odpadkov, le s pesticidi obremenjenih lupin citrusov in banan se raje izognimo.

Vse poletje zbiramo odpadke, iz katerih bomo jeseni zložili kompostni kup.
Sestavljanje ali gradnja komposta ne pomeni, da od daleč na kup mečemo vse organske odpadke, ki nam pridejo v roke, bodisi iz kuhinje bodisi z vrta. Sestavljen mora biti tako, da bodo mikroorganizmi lahko opravili svoje delo in sveže odpadke predelali v kakovostno organsko gnojilo. Ne sme biti ne premoker ne presuh, razmerje med ogljičnimi in dušičnimi elementi pa ravno pravšnje. Vendar kompostnega kupa po teh pravilih ne sestavljamo med sezono, kakor se nam pojavijo odpadki, temveč jih na enem kupu zbiramo, iz tega pa bomo jeseni sestavili nov kup ter ga pustili zoreti čez zimo ali, še bolje, do naslednje jeseni.

Kaj na kompost

Poglejmo najprej, kaj sploh lahko odlagamo na kompostni kup, saj to ni smetišče za vse organske odpadke. Najprej kuhinja. Tam lahko zbiramo vse organsko, na primer olupke krompirja in druge zelenjave in vse, kar ostane po čiščenju zelenjave, kavne usedline in čajne vrečke, jajčne lupine, lahko tudi kuhano hrano, izognimo pa se kostem in drugi mesni hrani. Večji del materiala bo sicer prišel z vrta; sem spada pokošena trava, kolikor je ne uporabimo za zastirko na gredah, odpadlo suho listje in iglice, na drobno zrezane veje in drugi ostanki po rezanju grmovja in drevja, ostanki vrtnin z vrta in zeleni deli plevelov. Odlagamo lahko tudi druge ostanke iz gospodinjstva, ne le kuhinjskih, na primer star časopisni papir, vendar le navadni, ne sijajni, dobro ga je natrgati. Če kurimo na drva, lahko sem stresamo pepel pa tudi žagovino in oblance, celo kakšno staro bombažno ali laneno majico ali nogavice brez skrbi dodamo na kup namesto v komunalni zabojnik. Če imamo hišne ljubljenčke, lahko odlagamo njihovo dlako, ki jo izčešemo, enako velja za človeške lase, če imamo navado, da se strižemo doma. Ko bomo presajali balkonske rastline, lahko na kompost odvržemo ostanke substrata. Z doslednim zbiranjem skorajda ne bomo več potrebovali zabojnika za organske odpadke.

Nikar koreninskih plevelov

Ker pa kompostni kup vendarle ni smetišče, poglejmo, česa nanj nikakor ne smemo odlagati. Če bi si radi prihranili izbruh plevela, ne odlagajmo koreninskih plevelov, lahko semenske, posebna pozornost pa velja prepovedanim kuhinjskim odpadkom. Zaradi onesnaženosti s pesticidi je bolje, da ne odlagamo olupkov banan in citrusov, strupene kemikalije običajno vsebuje tudi rezano cvetje iz cvetličarn.

Kajpak na kompost ne bomo metali plastike in drugih nerazgradljivih snovi ter iztrebkov domačih živali, kakor tudi ne otroških plenic. Na kup ne sodijo ostanki mesa, posebna pozornost velja ostankom kuhane hrane, ki privlači glodavce. Da bi se temu izognili, jih zakopljemo čim globlje, še bolje pa je, če kompost zaščitimo s kovinsko mrežo.

Dobrodošli priseljenci

Po drugi strani pa se v kompostu radi naselijo prebivalci, ki so na vrtu dobrodošli. Če zapišemo, da v to skupino spadajo kače, se bodo najbrž marsikomu postavile kocine pokonci. A če dobro premislimo, so srh vzbujajoči plazilci na našem vrtu nadvse koristni, jedo namreč polže in drugo nadležno golazen, poleg tega velja, da je kompost kakovosten, če je kača v njem. Sicer pa se pri nas ni bati, da bi na vrt zašla katera strupenjača, slepca pa se najbrž ne bomo ustrašili.

Če bomo vse našteto vse poletje pridno zbirali, se bo do jeseni nabral zajeten kup, pripravljen, da zložimo kompost. To je najbolje narediti jeseni, ko je največ materiala na voljo. Na dno kompostnika naložimo zdrobljene veje, ki bodo služile za drenažo, nato pa v plasteh zbrani material. Izmenični nalagamo mokre in suhe odpadke; med prve sodijo sveži odpadki, na primer ostanki zelenjave, med druge pa suho listje, ki smo ga pravkar pograbili, zdrobljeni ostanki vej in podobno. Plasti naj ne bodo debelejše od 20 centimetrov, tako bo kompostni kup zračen in odceden. Med plasti potresemo malo gnoja ali zrelega komposta, kar bo olajšalo delo mikroorganizmom, ki igrajo glavno vlogo pri pretvorbi odpadkov v organsko gnojilo. Proces zorenja traja približno pol leta, pozimi nekoliko dlje.
Deli s prijatelji