VELIKA ŠKODA

Kap vinske trte mu je vzela 4000 litrov refoška

Objavljeno 12. julij 2018 21.45 | Posodobljeno 12. julij 2018 21.48 | Piše: Jaroslav Jankovič
Po vinogradih, predvsem primorskih, razsaja neozdravljiva bolezen. Odnese lahko do 40 odstotkov letine.
Ivo Kobal ob propadli vinski trti refoška FOTO: Vina Kobal
ŠTANJEL – Enainpetdesetletni vinogradnik Ivo Kobal iz Štanjela je kmetijo od očeta prevzel pri svojih dvajsetih. Danes prideluje vino na 3,6 hektarja, okoli 60 odstotkov predstavlja refošk, na preostalem delu rastejo malvazija, sivi pinot, chardonnay, rose ...

»Kap vinske trte je na našem koncu prisotna že leta, a v zadnjih petih letih sem opazil izrazit razvoj te bolezni. Lani smo zaradi nje izgubili pet odstotkov pridelka, letos pa je spet udarila in vina bo še za 10 odstotkov manj.«

Pri Kobalovih so pred leti običajno pridelali okoli 10.000 litrov refoška, danes ga bodo zaradi kapi vinske trte le še 6000.

»Vsako leto smo poskušali obolele trte sanirati, jih obrezali oz. zasadili nove, a bolezen je tiščala in vina je bilo vsako leto manj. Letos pa smo resnično v skrbeh,« pove Kobal.

40 % letine lahko odnese kap vinske trte. In vinograd si običajno nikoli ne opomore.

Dr. Ivan Žežlina, vodja oddelka za varstvo rastlin pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Nova Gorica, nam je povedal, da je kap vinske trte (ESCA) kompleksna in huda bolezen lesa vinske trte. V zadnjih desetih letih se v vinogradih srečujemo z njenim množičnim pojavom, ki povzroča veliko škodo. Ponekod se je bolezen tako razširila, da je vprašljiva gospodarnost pridelave grozdja.

Za kap vinske trte so najbolj občutljive bujne vinske sorte, kot so cabernet sauvignon, refošk, barbera, sauvignon, zeleni sauvignon (bivši furlanski tokaj), malvazija, rebula, laški rizling, šipon, popolnoma odporna pa ni nobena.
 

Akutna in kronična oblika

Po besedah dr. Žežline bolezen v zadnjem desetletju največ škode povzroča v vinogradih mediteranskega bazena. Največje težave imajo v Franciji, Španiji, Italiji in tudi pri nas. Seveda pa to ni le bolezen primorskih vinogradov, ampak se bolezen širi in udari tudi po vinogradih na Štajerskem, kjer imajo drugačen asortiman.

Simptomi se lahko izrazijo v akutni ali kronični obliki.

Kronična oblika kapi vinske trte je pogostejša. Pri njej je običajno prizadet le del trsa (polovica kordona, en šparon na kordonu, pri dvokrakem guyotu pol trsa). V medžilnem prostoru se na listih pojavijo ožganine, izražanje simptomov je počasnejše in trsi lahko živijo še veliko let. Pri akutni obliki se znaki običajno pojavijo pri navidezno najvitalnejših in najbujnejših trsih. Listi na trsih kažejo znake poparjenosti, medžilni prostor najprej porumeni oziroma pordeči, nekrotizira, zelene ostanejo le listne žile. Trta začne hitro veneti in navadno hitro propade.

Znani, neznani vzroki
Nekateri vzroki, ki vplivajo na pojav kapi vinske trte, so nam neznani, od znanih pa poleg občutljivosti sorte lahko naštejemo še druge biotske in abiotske dejavnike, kot so velike obremenitve in bujnost trsov, vodni stres in zimska rez, pri kateri nastajajo velike odprte rane na starem lesu, ki so idealno vstopno mesto za škodljive glive.

Kobal je poudaril, da je prav to huda težava: »Obolela trta je precej manj rodna. Če obrežeš obolele dele, si jo morda rešil, a pridelek je vsaj za polovico manjši. Če obolelo trto posekaš, kar je glede izkoreninjenja bolezni morda najbolje, in zasadiš novo, spet čakaš nekaj let, da rodi. V vsakem primeru si ob velik del pridelka.«

Dr. Žežlina pove, da pravih ocen škode še nimajo: »Zlasti so v nevarnosti starejši vinogradi v polni rodnosti, kjer lahko ESCA vinogradniku uniči do 40 odstotkov letine.«

image
Občutljiva sorta je tudi cabernet sauvignon.

Nihče ne ve, kdaj bo udarila

Ko se ESCA enkrat naseli v vinograd, se je ni mogoče rešiti. Dr. Žežlina še poudarja, da pri kapi vinske trte vnaprej ne vemo, kako močan bo pojav. »Pri peronospori denimo vemo, da se razvija v vlažnem vremenu, pri obolenju ESCA tega ne moremo potrditi. Sumimo, da bolezen sproži stres rastline (pojav suše po obdobju vlažnega vremena) ali stres, ki ga je trs morda doživel že jeseni.« Skratka, gre za zelo zagonetno in zahrbtno bolezen, od katere vinogradnike že zdaj močno boli glava.

»Eden izmed praktičnih ukrepov za preprečevanje širjenja bolezni je, da zimsko oz. spomladansko rez opravimo v suhem vremenu, da se bolezen ne širi kapljično. Prav tako iz vinograda odstranimo ter zažgemo odrezane obolele dele trte.«

Kraševci pridelujejo teran na slabih 600 hektarjih, kar že tako pomeni butično proizvodnjo. Refošk v Primorju raste na približno 1300 hektarjih in je še vedno paradni konj na slovenski Obali, čeprav se ga tudi zaledje ne brani.

Slovenija je pred nekaj leti postala neto uvoznica vina, kar pomeni, da ga pridelamo le še kakih 85 odstotkov, kolikor ga spijemo. Stari vinogradniki se križajo, saj smo bili z vinom samooskrbni polno stoletje. Zdaj je udarila še kap vinske trte, iz Italije pa bo kmalu k nam prišel bakterijski ožig oljk, povsem nova nevarna bolezen, ki napada tudi preostale lesnate rastline, denimo – trto. 

image
Vinogradniki niso srečni ob pogledu na tako ovenelo trto. FOTO: Vina Kobal
Deli s prijatelji