Kamniti kraški velikan (FOTO)

Na zahodem robu Slovenije, ob meji z Italijo, se boči hrib Cerje. Na njem proti nebu sega veličastna kamnita trdnjava, ki ponosno pripoveduje o tem, da je tukaj slovenska zemlja. Hkrati opominja, da je zemlja, na kateri stoji, prepojena s krvjo Slovencev, borcev v prvi svetovni vojni. Pomnik miru je spomin na tiste, ki so umrli v najbolj krvavih bojih v slovenski zgodovini, in nosilec žlahtnega mirovnega sporočila, da se kaj takšnega ne sme nikoli ponoviti.

Smo v krajih, ki jih žlahtnijo čudovita narava, številne umetniške in kulturne zanimivosti, gostoljubni domačini in ne nazadnje odlična kulinarika. Tu je znamenito orehovsko polje, t. i. vrt Goriške, na katerem rastejo beluši, sočna in zdrava delikatesa, na katero so na Krasu tako zelo ponosni. Tu je slovito romarsko središče Mirenski grad, s freskami Toneta Kralja in poslikavami Oskarja Kogoja, ki ima v Mirnu svojo galerijo. Neustavljiva privlačnost narave in urejene pohodniške in kolesarke poti, ki se prepredajo tod okoli, zadnja leta množično privabljajo pohodnike in kolesarje, tudi jezdece. Iz doline Soče, čez Vipavsko dolino in Kras proti morju se vije Pot miru, ki povezuje ostaline prve svetovne vojne v edinstveno pripoved.

Skok v časovni stroj

Pot smo začeli v Opatjem selu, pri značilnem kamnitem vodnjaku ob vaškem trgu, ki ga krasi mogočna murva. Tam nas je, oblečen v frajtarja, poddesetnika iz prve svetovne vojne, pričakal predsednik Turističnega društva Cerje Konrad Marušič. Skupaj smo si ogledali dva mala muzeja, Zbirko prve svetovne vojne in Hišo opajske tradicije. Poučeni o mnogih zanimivih podrobnostih iz lokalne zgodovine smo se z avtom podali proti Cerju in Pomniku miru. Sledi lanskega požara, ki je uničil ves okoliški gozd, že prerašča značilni ruj, ki bo v teh jesenskih dneh odel okolico Pomnika miru v osupljive rdeče odtenke. V spomin na pomoč prostovoljcev in Zavoda za gozdove v vseslovenski akciji za obnovo pogorišča Drevo za Cerje so pri Turizmu Miren-Kostanjevica na poti do spomenika posadili Drevored hvaležnosti, v ozadju pa zasadili 10.000 borovcev. »Obnova gozda je dolgotrajen proces, a hkrati plemenito poslanstvo, in res smo neizmerno hvaležni vsem, ki nas pri tem podpirajo, tako z donacijami kot z udeležbo na akcijah pogozdovanja,« pove direktorica Turizma Miren-Kostanjevica mag. Ariana B. Suhadolnik.

Slovenska Guernica

Pomnik miru so začeli graditi na pobudo Društva za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR leta 2000, odprli pa leta 2013. Ta 25 metrov visoka trdnjava je zgrajena v spomin padlim na soški fronti in vsem braniteljem Slovenije v vseh obdobjih naše zgodovine, pred njim pa se vsako leto med 20. in 26. septembrom odvija mednarodni dan miru. Letos ga bodo zaznamovali 26. septembra. Zunanjost in notranjost spomenika sta prepleteni s simboliko, povezano z zgodovino slovenskega naroda. Nas je po pomniku popeljala Anja Sedevčič.

Popotovanje po slovenski zgodovini se začne z Brižinskimi spomeniki, prvo slovensko pisano besedo, odlomek iz njih krasi tla v slavnostni avli, v kateri se znajdete, ko vstopite skozi preddverje. Avlo prekriva kupola, posuta z zvezdami. Še nekaj korakov in že smo pri znamenitosti, ki je za nekatere obiskovalce osrednji razlog za obisk pomnika. Umetnina akademskega slikarja Rudija Španzla Ples življenja in smrti velja za slovensko Guernico, le da je v nasprotju s Picassovim delom polna simbolov in podob iz prve svetovne vojne. V sedmih etažah pomnika so prikazani obdobje pred vojno, prva svetovna vojna s podrobno predstavitvijo poteka soške fronte ter obdobje med obema vojnama. Del prostorov je namenjen umetniškim zbirkam priznanih ustvarjalcev, ki s svojimi deli dopolnjujejo sporočilo pomnika. Konec prihodnjega leta bo postavljena nova stalna razstava, ki nastaja pod skrbništvom Goriškega muzeja.

Za dušo in brbončice

Zadnje nadstropje je pokrita razgledna ploščad, simbolični pogled v prihodnost in sporočilo miru. Večina obiskovalcev, in mi nismo bili izjema, se zaljubi v neverjeten razgled. Tega je mogoče občudovati sede, s klopi okrog pomnika, na odprti terasi v drugem nadstropju, na pokriti razgledni ploščadi na vrhu in pa v Okrepčevalnici Cerje na spodnji, severni strani pomnika, kjer si lahko privežete dušo z lokalnimi dobrotami ali trenutnim hitom, slastnimi hamburgerji iz domačega kruha in lokalnih sestavin. Ne pravijo zaman, da se tu pije kava z najlepšim razgledom!