RAJ DOMA

Kaljivost z leti pada

Objavljeno 19. februar 2019 15.14 | Posodobljeno 19. februar 2019 15.31 | Piše: Alenka Kociper
Ključne besede: semena vrt
Semena niso za večno, starih raje ne uporabimo; ekološka so dlje kaljiva kot konvencionalno pridelana, na kaljivost vpliva tudi način skladiščenja.
Starih raje ne uporabljajmo. FOTO: Guliver/Getty Images
Pred setvijo prevetrimo zaloge semen in preverimo njihovo starost, ki je pomembna za kaljivost. Semena namreč niso za večno in škoda je tvegati slabši pridelek zato, ker smo varčevali in uporabili stara, ki se jim je z leti kaljivost bistveno zmanjšala. Ko jih posejemo in čez teden ali dva ugotovimo, da nič ni ven prišlo, kot pravimo, je že malce pozno. Če nismo prepričani o starosti semen in se nam ga zdi škoda zavreči, lahko kaljivost tudi preizkusimo: na navlaženo vato natresemo deset ali petnajst semen, pokrijemo s prozorno gospodinjsko folijo, počakamo deset dni oziroma kolikor naj bi seme potrebovalo za kalitev, in preverimo rezultat. Če je vzkalilo malo ali nič, ga brez zadržka zavrzimo.

Kaljivost pomeni, kolikšen del izbranih semen bo vzkalil.

Rok uporabe semen se razlikuje od rastline do rastline, nekako splošno pravilo pa velja, da starejših od treh let ne uporabljamo. Običajno so dlje kaljiva semena trajnic, od dveh do štirih let, medtem ko semena enoletnic in dvoletnic kaljivost izgubijo že po dveh ali treh letih. Kaljivost vsako leto nekoliko pade. Dobro je vedeti, da so ekološka semena kaljiva dlje od konvencionalno pridelanih, na kaljivost pa vpliva tudi vsebnost olj v semenih. Več olj imajo v sebi, manj časa bodo uporabna. Za kaljivost je pomemben tudi način shranjevanja, če jih imamo spravljena v suhem, hladnem in temnem prostoru, jo bodo ohranila dlje. Kupljena semena hranimo v neodprti embalaži, odprto vrečko pa tesno zapremo. Lahko jih spravimo tudi v steklene kozarce s pokrovom.

image
GETTY IMAGES/ISTOCKPHOTO Semena hranimo v zaprtih papirnatih vrečkah ali steklenih kozarcih.FOTO: Guliver/Getty Images
Poglejmo še kaljivost posameznih rastlin: najkrajšo dobo ima pastinak, le eno ali dve leti, prav tako to velja za večino dišavnic, od dve do tri leta bodo zadovoljivo kalila semena korenja, čebule, pora in peteršilja. Še dlje, do štiri leta, lahko pričakujemo kaljivost semen fižola in graha, paradižnika, paprike, kumar in bučke, radiča, solate, špinače in blitve. Najdlje so kaljiva semena zelja, ohrovta, cvetače in brokolija, redkvic, endivije, jajčevca in rdeče pese, ki jih lahko sejemo tudi, če so starejša od štirih let.
Na datum proizvodnje bodimo pozorni pri nakupu v vrtnariji ali če semena dobimo v sosedski izmenjavi. 
Deli s prijatelji