Kako so ZDA pogosto prehitevale Evropo

Življenja brez avtomobilske klimatske naprave si danes ne zna predstavljati skoraj nihče. A ni bilo vedno tako, še manj v naših krajih. Klimatskih naprav evropski proizvajalci niso ponujali v avtomobilih dolga desetletja niti na najbolj južno ležečih trgih stare celine. Množičen razcvet so na starem delu sveta doživele šele v 90. letih prejšnjega stoletja. Precej drugače je bilo v Ameriki, kjer je luksuzni Packard uvrstil klimatski sistem v modelno ponudbo že davnega leta 1939. Njegov veliki tekmec Cadillac je leta 1964 predstavil prvo klimatizacijo s samodejnim vzdrževanjem izbrane temperature. Podobno zgodbo je pisal volanski sistem s servoojačevalnikom. Prvega so davnega leta 1951 oziroma sedem let po prvem tempomatu predstavili pri Chryslerju oziroma njegovi prestižni znamki Imperial. Leta 1973 so pri konkurenčnem GM nadgradili volanski obroč s prvo varnostno zračno blazino, a so jo zaradi popolnega nezanimanja kupcev po treh letih odstranili s seznama varnostnih dodatkov.

Svetlobna tehnika

V 80. letih so imeli zakrita ali dvižna prednja žarometa vsi omembe vredni avtomobili, naj gre za porscheja 928 ali aston martina lagondo. A so v Detroitu tovrstno rešitev poznali že vsaj dve desetletji prej. Prvi avtomobil s pogojno tovrstnimi žarometi je bil leta 1936 rojeni ameriški cord 810, pri katerem si moral ročno privzdigniti čez luči poveznjena pločevinasta pokrova. Pa ni šlo zgolj za to domislico. Američani so prvi izdelali žarometa s samodejno prilagodljivim svetlobnim snopom. Kdor misli, da je bil prvi Mercedes-Benz, je v precejšnji zmoti. Pri GM so uvedli Autronic Eye že leta 1952, le delovanje je pešalo. Največjo težavo so povzročali svetlobni odboji od obcestnih znakov, zaradi katerih so njihovi žarometi utripali skoraj kot novoletne jelke.

Motorni dodatki

Pozabite na legendarnega porscheja 911 turbo ali surovino v podobi BMW 2002 turbo. Oba je prehitel leta 1962 predstavljeni oldsmobile F-85 jetfire. A kaj ko je bila razlika med teorijo in prakso ogromna. Lastniki so pogosto pozabili na dodatek proti klenkanju motorja, ki si ga moral precej pogosto dolivati v poseben rezervoar. Ameriški turbo je odromal na zgodovinsko smetišče že leto po predstavitvi. GM je vsem kupcem ponudili brezplačno predelavo motorja na klasični uplinjač. Uspešnejša je bila rešitev z odklopom delovanja valjev. Vse to je znal pred tremi desetletji že Cadillacov osemvaljnik, a kaj ko je bil motor prav tako zanesljiv kot napovedovalci prihodnosti iz steklenih krogel. Velikanski osemvaljnik je iz 6,0-litrske delovne prostornine pridelal le 140 konjskih sil.

Nadzor oprijema

Vsi pišejo in govorijo, da so sistem za nadzor nad kolesnim oprijemom razvili ob pomoči Boscha pri Mercedes-Benzu. A to ne drži. S tovrstnim sistemom je bila že leta 1971 opremljena buick riviera s 7,5-litrskim bencinskim motorjem. Avtomobil ni nikoli zapeljal v prodajne salone, domislica je bila dve leti po uradni predstavitvi opuščena. Prvi so bili Američani tudi pri štirikolesnem pogonu, ko večina najprej pomisli na britanski Land Rover. A original prihaja iz Amerike, kjer se je zaradi druge svetovne vojne rodil legendarni willys. Iz ZDA prihaja še pionirski grand wagoneer, ki mu je delal veliko let pred prvimi land roverji družbo ACM eagle. To sta čistokrvna pionirja štirikolesnega pogona in crossover filozofije.

Samodejni menjalnik

To, da danes zelo težko kupite ferrarija brez samodejnega menjalnika, spravlja marsikoga v depresijo. A pohod samodejnih menjalnikov se je začel že mnogo let pred današnjo ero. Prvi samodejni menjalnik z oznako Hydramatic, ki je znal prestavljati in speljevati naprej in nazaj, so predstavili pri Oldsmobilu leta 1939. Nato so avtomobili s samodejnimi menjalniki preplavili ameriške ceste. Na evropskih je njihova vloga manj izrazita, čeprav se za avtomobile z njim zadnja leta odloča vedno več kupcev. Američani že vedo, zakaj!