MARIBOR
Iz mesta takoj na Piramido
Mariborčani poznajo o priljubljeni sprehajalni poti nad mestom ob Dravi nešteto zgodb iz preteklosti, tudi o gradu iz 12. stoletja, ki je nekoč stal na vrhu 386 metrov visokega hriba piramidne oblike.
Odpri galerijo
Izjemen razgled na Maribor Foto: Primož Hieng
Piramida, nekoč poimenovana tudi Grajski hrib, nosi danes ime po kamniti piramidi, ki so jo grofje Brandisi postavili iz ruševin gradu Gornji Maribor leta 1784. Potem ko je leta 1821 vanjo udarila strela, so na njenem mestu postavili Marijino kapelico. Od gradu Gornji Maribor je ostalo bore malo. V 80. letih 19. stoletja je plato na Piramidi sestavljal neraven travnati teren, na katerem je bil viden le vrh vodnjaka oziroma cisterne, na obstoj gradu pa so nakazovali le skopi arhivski viri in upodobitve na grafikah.
Lokacija je bila skrbno izbrana. Strateško pomembna točka nad ravnico reke Drave, kjer se na jugu odpirajo pogledi proti Ptuju in Dravskemu polju, na severozahodu pa proti Koroški in Dravski dolini, je omogočala nadzor nad širšim prostorom ter potmi, ki so vodile do brodišča, pozneje mostišča čez Dravo, in je očitno zadoščala za postavitev gradu na Piramidi.
Vzpetina ima v vseh zgodovinskih obdobjih svoj pomen. Danes je ta večplasten, saj je je pomembna iz turističnega vidika, pa tudi kot priljubljena rekreacijska točka za domačine. Za zgodovinarje in sladokusce kulturne dediščine so pomembni ostanki prvega gradu Marburga, po slovensko Gornjega gradu, iz 12. stoletja; prve omembe segajo v leto 1164. Ne smemo pozabiti tudi vinogradov, ki so jih po večletni zapuščenosti spet uredili. V turističnem smislu pomeni Piramida v bistvu nekakšno nadaljevanje mestnega parka in je tudi ena od razglednih točk nad mestom.
Življenje na gradu je bilo zelo pestro. Arheologi so našli kar nekaj zanimivih predmetov in drugih ostankov, ki kažejo na zanimiv preplet življenja. Odkrili so keramični vrč akvamanile, ki velja za zelo redko najdbo pri nas. Iz njega so si zlivali vodo in si tako pred jedjo umivali roke. Druga najdba je pečatnik Ulrika Mariborskega, našli pa so tudi veliko železnih puščic, osti, igralne kocke, steklene kozarce in pečnice z vso svojo simboliko. Zelo zanimiv in ohranjen je vodnjak. Grad se je oskrboval z vodo iz sistema pretočnih cistern ali zbiralnikov. Vrh južne cisterne je bil viden tudi po opustitvi gradu in okoli njega se je spletla zgodba o skrivnem prehodu do mesta.
Druga priljubljena točka Mariborčanov je Kalvarija z nadmorsko višino 375 m. Je vinogradni grič, na katerem stoji cerkvica sv. Barbare. K njej vodi križev pot s kapelicami kot zahvala za prenehanje kuge med letoma 1680 in 1681. V času narodnostnega prebujanja Slovencev in Nemcev, v 19. stoletju, je Kalvarija postala sinonim nemštva v samem mestu in tako se je je prijelo ime Nemška Kalvarija, medtem ko so Pekrsko gorco na drugi strani mesta poimenovali Slovenska Kalvarija. Ob poti na Kalvarijo je do leta 1945 stala spominska plošča, posvečena padlim vojakom 47. mariborskega pešpolka.
V bližino cerkve pripeljejo table z oznakami na 455 kamnitih stopnicah, ki vodijo na grič iz posestva Biotehniške šole Maribor. Veljajo za izjemno priljubljeno sprehajališče Mariborčanov.
Mariborska Piramida Foto: Primož Hieng
Lokacija je bila skrbno izbrana. Strateško pomembna točka nad ravnico reke Drave, kjer se na jugu odpirajo pogledi proti Ptuju in Dravskemu polju, na severozahodu pa proti Koroški in Dravski dolini, je omogočala nadzor nad širšim prostorom ter potmi, ki so vodile do brodišča, pozneje mostišča čez Dravo, in je očitno zadoščala za postavitev gradu na Piramidi.
Vzpetina ima v vseh zgodovinskih obdobjih svoj pomen. Danes je ta večplasten, saj je je pomembna iz turističnega vidika, pa tudi kot priljubljena rekreacijska točka za domačine. Za zgodovinarje in sladokusce kulturne dediščine so pomembni ostanki prvega gradu Marburga, po slovensko Gornjega gradu, iz 12. stoletja; prve omembe segajo v leto 1164. Ne smemo pozabiti tudi vinogradov, ki so jih po večletni zapuščenosti spet uredili. V turističnem smislu pomeni Piramida v bistvu nekakšno nadaljevanje mestnega parka in je tudi ena od razglednih točk nad mestom.
Arheologi so našli kar nekaj zanimivih predmetov.
Življenje na gradu je bilo zelo pestro. Arheologi so našli kar nekaj zanimivih predmetov in drugih ostankov, ki kažejo na zanimiv preplet življenja. Odkrili so keramični vrč akvamanile, ki velja za zelo redko najdbo pri nas. Iz njega so si zlivali vodo in si tako pred jedjo umivali roke. Druga najdba je pečatnik Ulrika Mariborskega, našli pa so tudi veliko železnih puščic, osti, igralne kocke, steklene kozarce in pečnice z vso svojo simboliko. Zelo zanimiv in ohranjen je vodnjak. Grad se je oskrboval z vodo iz sistema pretočnih cistern ali zbiralnikov. Vrh južne cisterne je bil viden tudi po opustitvi gradu in okoli njega se je spletla zgodba o skrivnem prehodu do mesta.
Piramida je v bistvu nekakšno nadaljevanje mestnega parka.
Druga priljubljena točka Mariborčanov je Kalvarija z nadmorsko višino 375 m. Je vinogradni grič, na katerem stoji cerkvica sv. Barbare. K njej vodi križev pot s kapelicami kot zahvala za prenehanje kuge med letoma 1680 in 1681. V času narodnostnega prebujanja Slovencev in Nemcev, v 19. stoletju, je Kalvarija postala sinonim nemštva v samem mestu in tako se je je prijelo ime Nemška Kalvarija, medtem ko so Pekrsko gorco na drugi strani mesta poimenovali Slovenska Kalvarija. Ob poti na Kalvarijo je do leta 1945 stala spominska plošča, posvečena padlim vojakom 47. mariborskega pešpolka.
V bližino cerkve pripeljejo table z oznakami na 455 kamnitih stopnicah, ki vodijo na grič iz posestva Biotehniške šole Maribor. Veljajo za izjemno priljubljeno sprehajališče Mariborčanov.
