ZERO WASTE

Gospodinjstvo po načelu nič odpadkov

Objavljeno 09. januar 2019 09.14 | Posodobljeno 09. januar 2019 09.14 | Piše: Alenka Kociper

Zero Waste je globalno gibanje, ki stremi k družbi brez odpadkov; za njegovo uresničenje bi moral vsak med nami za začetek pomesti pred svojim pragom.

Strašljivo, koliko plastične embalaže se nabere v gospodinjstvu.
Vsakič, ko odnašamo gospodinjske odpadke, seveda skrbno ločene, v smetnjake, se lahko zgrozimo, koliko neuporabnega sproduciramo v gospodinjstvu. Najbolj vzbuja skrb, da je večina odpadkov embalaža, po večini plastična, za katero vemo, da trajno onesnažuje in obremenjuje okolje.
image
GETTY IMAGES/ISTOCKPHOTO Otroška oblačila so uporabna več generacij. FOTOGRAFIJE: Guliver/Getty Images

Odkar ločujemo, lahko spremljamo količino posameznih odpadkov, in plastika brez dvoma zavzema levji delež. V zadnjih letih ali desetletjih smo priča številnim pobudam in prizadevanju, da bi vsaj omilili poguben vpliv človekove potrošnje na okolje, če ga ne bi že povsem preprečili. Eno od globalnih gibanj, ki je vzniknilo že konec 20. stoletja, je Zero Waste, sistem, gibanje ali trend, katerega končni cilj je družba brez odpadkov.
Primer dobre prakse so mlade mame, ki si med seboj poklanjajo ali prodajajo rabljeno otroško opremo in oblačila.


Krovna organizacija, ki skrbi za promocijo zavedanja o pomembnosti odgovornega ravnanja z odpadki, je Zero Waste Europe, v Sloveniji je vlogo nacionalne organizacije prevzelo društvo Ekologi brez meja. Gibanje sicer združuje lokalne skupine in občine iz 20 držav članic EU. Cilji presegajo recikliranje in so usmerjeni v preprečevanje nastajanja odpadkov, zapiranje snovnih krogov, ki prinaša nova delovna mesta, obenem pa v celotnem sistemu opušča odpadke. Končni cilj se zdi precej utopičen, namreč postati družba brez odpadkov.
Preveč hrane pomeni, da jo bomo zavrgli, hkrati pa bomo okolje dodatno obremenjevali z embalažo.


Vlade in Evropska unija sprejemajo številne ukrepe za približevanju tem ciljem, ob tem pa je nujen razmislek vsakega posameznika, kaj lahko sam naredi in prispeva k temu, da naš planet v zastrašujoče bližnji prihodnosti ne bi klonil pod težo naših lastnih odpadkov.

Začnemo lahko s tem, da se kot potrošniki začnemo vesti čim bolj racionalno, to pomeni, da kupujemo res le nujno potrebne stvari, tudi živila. Pomislimo na primer, ali res potrebujemo vse tiste sicer uporabne male gospodinjske aparate, ki se nam valjajo po kuhinjskih predalih, uporabimo pa jih morda nekajkrat na leto. Je res tako nujno, da imamo v kopalnici polno polico kozmetičnih izdelkov, ali bi morda zadostovala le en šampon in eno milo.
image
GETTY IMAGES/ISTOCKPHOTO Res potrebujemo vso to kozmetiko?

Potem poglejmo v omaro in pošteno povejmo, da od vseh oblačil nosimo morda tretjino. Da ne govorimo o hrani, za katero vemo, da je ogromne količine zavržemo, kar je samo po sebi problematično, hkrati pa romajo v smeti še kupi embalaže, v kateri smo jo prinesli domov. Dejstvo je, da so domovi v veliki večini polni nepotrebne in nikoli uporabljene šare, ki nam je v napoto, ustvarja nepotrebne odpadke, za nameček pa nam je povzročila tudi nepotreben strošek, saj smo jo nekoč kupili.

Zato trikrat premislimo, preden v trgovini kak izdelek ali živilo vzamemo s police. Kar imamo doma, prevetrimo in nepotrebno prodamo ali podarimo. Dober zgled so mlade mame, ki si izmenjujejo, podarjajo ali prodajajo rabljena otroška oblačila in drugo opremo.
image
GETTY IMAGES Pri polni omari nimamo kaj obleči.

Prav nobenega razloga ni, da ne bi podobno naredili z oblačili za odrasle ali z drugimi predmeti. Poleg tega da s ponovno uporabo zmanjšujemo odpadke, prihranimo tudi precej denarja. 
Deli s prijatelji