Brez oddiha na poti v izgorelost

Čeprav je za storilnostno naravnane Evropejce pogosto velik izziv odklopiti službeno razmišljanje, je zelo pomembno, da si skozi leto privoščimo vsaj en daljši ali več krajših dopustov.
Fotografija: Na dopustu počnimo to, kar imamo radi, nas sprošča in v čemer uživamo. FOTO: Beli_photos/Getty Images
Odpri galerijo
Na dopustu počnimo to, kar imamo radi, nas sprošča in v čemer uživamo. FOTO: Beli_photos/Getty Images

Ljudje potrebujemo počitek, da si obnovimo moči. Odmor je potreben, da lahko delo nato spet optimalno opravljamo. Kot pravijo psihologi, nas počitek obvaruje pred izgorelostjo, hkrati pa nam omogoča kreativnost. Le sveži možgani so sposobni novih idej. Ne glede na to, ali smo zaposleni ali ne, pa pozitiven odmik od vsakdanje rutine dviguje kakovost življenja, pravi psihologinja dr. Tjaša M. Kos in dodaja, da ni enotne formule, kakšen naj bi bil dopust, da bi človeku resnično pomagal premagati vsakodnevni stres. »Idealni oddih ni nekaj univerzalnega, ampak je to zelo individualizirana stvar. Ni pravila, kaj naj bi na dopustu počeli – edino pravilo je, da naj bi bilo to nekaj, kar imamo radi, kar nas sprošča in v čemer uživamo ali kar doživljamo kot pomembno.«

Kako doživljamo dopust

Niti dolžina počitka ne vpliva oziroma učinkuje na vse enako, čeprav je splošno razširjeno mnenje, da naj bi dopust trajal vsaj deset dni, saj naj bi začeli šele po enem tednu dopustovati. Kot pravi sogovornica, sodobne študije tega niso potrdile. »Nasprotno, kažejo, da so tudi kratki oddihi, denimo podaljšani vikend v prijetnem okolju, lahko zelo učinkovito sredstvo za sprostitev in regeneracijo.« Raziskave kažejo še, da je bolj kot dolžina počitnic za našo sprostitev pomembno, kako jih doživljamo, saj doživljajska kakovost določa, koliko se bomo spočili, razloži dr. Kosova. »Če neprestano pregledujemo elektronsko pošto, naj bo to službena ali zasebna, ne moremo pričakovati, da bomo službo odklopili. Tako smo še vedno v pisarni – tudi če smo dejansko fizično nekje na plaži ali v gorah.«


Enako kot za odrasle velja tudi za otroke, pove sogovornica. Otroci zelo hitro obnovijo energijo, če jim omogočimo sprostitev in ukvarjanje s tistim, kar imajo radi. »Začetek novega šolskega leta pa bo neprimerno bolj zahteven, če se otrok poleti ne bo naužil brezskrbne sproščenosti. Tudi otroci potrebujejo spremembo in odmik od strukturirane šolske rutine,« pove dr. Kosova in doda, da je bolj kot kvantiteta oziroma dolžina pomembna kakovost oziroma vsebina našega dopustovanja.
Če ni oddiha, ni kreativnosti. FOTO: www.fotogestoeber.de/Getty Images
Če ni oddiha, ni kreativnosti. FOTO: www.fotogestoeber.de/Getty Images

Posledice, če ni počitka

Dejstvo je, da ljudje oddih potrebujemo. In če na primer v službi ne dobimo obsega dopusta, kot smo si ga želeli ali zamislili, ni vse izgubljeno, pove dr. Kosova, saj pregled raziskav kaže, da je več krajših oddihov, razporejenih čez vse leto, celo boljša alternativa kot en dolg dopust. Pomembno je, da si oddih privoščimo, sicer so posledice lahko precej hude, opozori sogovornica. »Če si ne zagotovimo oddiha, smo na avtocesti za izgorelost. Začne se z utrujenostjo, otopelostjo in malodušjem. Nadaljuje se z nezanimanjem za kar koli, morda celo jezo, vzkipljivostjo – ali pa apatijo in brezvoljnostjo. Vse to so različni znaki depresivnosti, ki je rezultat izgorelosti. Preobremenjenost oziroma dolgotrajna stanja brez oddiha so povezana s padcem imunskega sistema, večjo obolevnostjo – in s tem večjim absentizmom in fluktuacijo – oboje pa negativno vpliva na zaposlitev.«

Utrujenost, otopelost, nezanimanje, jeza, brezvoljnost so znaki depresivnosti, ki je rezultat izgorelosti. FOTO: Deagreez/Getty Images
Utrujenost, otopelost, nezanimanje, jeza, brezvoljnost so znaki depresivnosti, ki je rezultat izgorelosti. FOTO: Deagreez/Getty Images

Poleg tega da lahko resno zbolimo, lahko to, da si skozi leto ne privoščimo nič oddiha, vpliva na upad kreativnosti – dostopa do novih, svežih idej in rešitev. To je verjetno največja škoda, sklene sogovornica, saj s krajšanjem dopusta pridobimo količino delovnega časa – nikakor pa ne njegove kakovosti. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije