Ali je varno?

Eno prvih vprašanj, ki si jih zastavi sodobni popotnik, je, ali je v državi, v katero se odpravljamo, varno. V idealnem svetu bi pri izbiri počitniške destinacije upoštevali zgolj naše želje, sanje in interese, a v resničnosti se je v ospredje prerinilo vprašanje (ne)varnosti kraja, ki nas mika. Nanj ni mogoče odgovoriti enozložno, saj je svet živ in nenehno spreminjajoči se organizem. Vse je namreč lahko drugače v naslednjem hipu in nikoli ne veš, kaj te čaka za naslednjim vogalom. Ali v naslednjem kraju ali državi. En trenutek turistični biser, naslednji hip vroča teroristična točka. Prvi dan idealen kraj za oddih, v drugem narava pokaže svoje zobe in premoč. Kar pa nikakor ne pomeni, da bi morali občepeti doma. »S potovanji se razkrajajo predsodki. Nikogar ne želimo odvrniti od potovanj ali ustvariti predstave, da je potovati nevarno,« pravi Andrej Šter, vodja konzularnega sektorja ministrstva za zunanje zadeve, a poudarja pomembnost tega, da se pred odhodom prepričamo, kakšne so trenutne razmere v državi, ki jo bomo obiskali. »Preden se kam odpravite, poskušajte o izbrani destinaciji zbrati čim več informacij iz ne le enega, temveč več različnih virov.« Začnete lahko kar na njihovi spletni strani www.mzz.gov.si/si/informacije_za_popotnike.


Seveda vsak sam presodi, kaj si od potovanja želi, in določi, znotraj kakšnega okolja se še počuti udobno in varno. S seznama potencialnih počitniških ciljev, če nam je količkaj mar za lastno varnost, črtamo države v vojni in druga krizna območja. Države, v katere naše ministrstvo za zunanje zadeve v tem trenutku odsvetuje potovanja, so Venezuela, Afganistan, Jemen, Sudan, Južni Sudan, Kamerun, Šrilanka, Sirija, Zambija, Zimbabve, Kongo, Somalija, Burundi, Demokratična republika Kongo, Republika Kongo, Libija, Mali, Irak, Srednjeafriška Republika, v Ukrajini območje Krima ter nekatera območja Etiopije in Egipta. »Osnovni kriterij je, da zaradi trenutnih razmer v teh državah v primeru nesreče ne moremo posredovati s konzularno pomočjo. Jemen, denimo, je čudovita država, a zaradi vojne tam ne deluje noben konzulat več. Kdor je tam, je – vsaj v tem hipu – prepuščen samemu sebi.«


Za države v vojnih vihrah ali z nestabilno politično in socialno situacijo je jasno, da so območja visokega tveganja. A vendar nobena pot ne prihaja z garancijo varnosti. Lahko pa sami poskrbimo za večjo varnost, vsaj do določene mere, z lastno pripravljenostjo in razumnim ravnanjem, da bo odkrivanje novih kotičkov užitek. Ko izberemo destinacijo, na spletni strani MZZ preberemo, ali obstajajo kakšni zadržki, da v tem trenutku tja morda ni pametno potovati. Ali bo to upošteval, je kajpak odvisno od vsakega posameznika. Pred odhodom spremljajte različne medije, naše in tuje, morda tudi lokalne, da se dodobra seznanite s trenutnimi razmerami. »Nadvse dober vir informacij je nekdo, ki je bil tam nedavno, lahko vam svetuje iz prve roke,« pravi Šter in dodaja, da pridejo nadvse prav tudi družabna omrežja, spletne popotniške skupine in klepetalnice. Sploh če potujete v lastni režiji. Sicer pa se lahko za najbolj sveže informacije obrnete na turistično agencijo, s katero potujete, ali vašega gostitelja v izbrani državi.

Včasih se lahko tudi po lastni neumnosti spravimo v neprijeten položaj. Pogosto zaradi nepoznavanja običajev – nekaj, kar je pri nas sprejemljivo, je v kateri drugi kulturi lahko žalitev –, seznanite se tudi s tamkajšnjo zakonodajo. Kako pomembno si je priskrbeti turistično zavarovanje, verjetno ni treba izpostavljati.

Vedno se lahko zgodi, da se znajdemo na napačnem kraju ob napačnem času, ne le v tujini, tudi na domačem pragu. Naj gre za napad ali naravno katastrofo, morda ste žrtev ropa ali izgubite dokumente: ohraniti mirno kri je tedaj bistveno, najboljše pa je slediti navodilom lokalnih oblasti.