ZA MOTORISTE
Airbag rešuje življenja
Moto klub Rak z Rake je v sodelovanju z Agencijo za varnost prometa, gasilci in reševalci ZD Krško pripravil 3. izobraževalno delavnico varne vožnje za motoriste z naslovom Vozi varno in odgovorno – misli na sebe in druge.
Odpri galerijo
Spretnostna vožnja med stožci je zelo zahtevna.
Minulo soboto se je na parkirišču trgovskega centra zbralo kar 80 motoristov in voznikov mopedov ter skuterjev iz vse Slovenije.
Za uvod so člani pripravili nekaj teoretičnih predavanj o varni vožnji z motorjem. Policist in inštruktor varne vožnje z novomeške policije Aleš Strgar je slušatelje najprej seznanil s statističnimi podatki o prometnih nesrečah motoristov v Sloveniji.
Hkrati je opozoril na nekaj motorističnih pravil, ki naj bi jih upošteval vsak, ki sede na motor. Pri motornem kolesu so ključni pnevmatike, zavore, delovanje svetlobnih teles in pravilna nošnja in uporaba zaščitne opreme.
Že pri avtomobilu ni vredno tvegati in svojega konjička obuvati v stare, izrabljene gume, kaj šele pri motorju. Avtomobil se vendarle pelje po štirih, motor le po dveh, zato je toleranca bistveno nižja. Pnevmatike za poletno suhe ceste denimo niso najprimernejše za zdajšnje deževno vreme! A to seveda stane.
Zanimiva je bila predstavitev varnostnega. Motorist si vrečo nadene kot telovnik in se z njo pripne na motor. Ob morebitnem padcu se vreča strga z motorja in v delčku sekunde napihne. Tako varuje telo zlasti pri prvem, najhujšem udarcu. Zmanjša se tveganje za poškodbe glave, vratu in vsega telesa.
Po besedah 64-letnega odšteti 400 evrov, kar je precej.«
Na parkirišču si je tako motorist nadel varnostno vrečo, potem so jo sprožili, da se je napihnila. Seveda ni padal po tleh, ampak so njeno trdnost in blaženje udarcev preizkusili tako, da so po njej močno udarjali s palico. Udeleženci so bili presenečeni nad učinkovitim blaženjem udarcev. Vreča lahko torej pri padcu reši življenje.
Eno od zanimivejših zgodb je predstavil Janez Hudej iz Celja, ki je zaradi poškodb v prometni nesreči postal invalid. Svoje predavanje je v sklopu nevladne organizacije Zavod vozim naslovil Še vedno vozim, a ne hodim. Povedal je, da je z motorjem ponoči brez luči zapeljal s ceste, v nekaj treščil in padel ter vso noč nezavesten ležal pod motorjem, dokler ga drugo jutro niso našli gozdni delavci.
Praktični del delavnice je bila vožnja z motorjem okoli stožcev, ki je vselej zelo atraktivna, a tudi izjemno zahtevna, in je sestavni del preizkusa za pridobitev vozniškega dovoljenja za voznike začetnike kategorij AM, A1, A2 in A. V soboto se je po besedah nepričakovano oviro, denimo vejo na poti, pnevmatiko na cesti, ki se v hipu pojavi pred nami? Takrat moraš odviti po šolsko, tako kot smo se naučili na poligonu, na dresuri v maneži.
Vsem udeležencem so ob koncu delavnice razdelili Priročnik za varno vožnjo motorja, ki vsebuje navodila in nasvete o varni vožnji, denimo tudi, kakšna je pravilna drža na motorju, kako pregledamo motor pred vožnjo in podobno.
Policist inštruktor Strgar je med drugim namignil, da so leta 2017 opazili občutno statistično porast nesreč, v katerih so bili udeleženi motoristi, starejši od 50 let. »Gre za to, da so otroci odrasli in ljudje nimajo več obveznosti, pa si v srednjih letih omislijo motor. Kar ni nič narobe. Opravijo vozniški izpit, a nimajo izkušenj, neredki pa niso v dobri kondiciji, kar je prvi pogoj za varno vožnjo,« poudarja in dodaja, da je lahko problem že prekinitev vožnje, ko motor pozimi za nekaj mesecev pospravimo v garažo.
»Pozimi nevede ta občutek za motor izgubimo in ga moramo spomladi znova pridobiti; eni hitreje, drugi počasneje. Prej tisti v dobri kondiciji, ki tudi pozimi niso spali.« Meni, da mora motorist v poletni sezoni prevoziti vsaj 7000 kilometrov, da lahko dobro vzdržuje občutek. »Če jih naredimo le 2000 ali 3000, je po mojem mnenju premalo. V tem primeru vozi motor nas in ne mi njega!«
Za uvod so člani pripravili nekaj teoretičnih predavanj o varni vožnji z motorjem. Policist in inštruktor varne vožnje z novomeške policije Aleš Strgar je slušatelje najprej seznanil s statističnimi podatki o prometnih nesrečah motoristov v Sloveniji.
Spretnostna vožnja med stožci je zelo zahtevna.
Hkrati je opozoril na nekaj motorističnih pravil, ki naj bi jih upošteval vsak, ki sede na motor. Pri motornem kolesu so ključni pnevmatike, zavore, delovanje svetlobnih teles in pravilna nošnja in uporaba zaščitne opreme.
Še vedno redki
Že pri avtomobilu ni vredno tvegati in svojega konjička obuvati v stare, izrabljene gume, kaj šele pri motorju. Avtomobil se vendarle pelje po štirih, motor le po dveh, zato je toleranca bistveno nižja. Pnevmatike za poletno suhe ceste denimo niso najprimernejše za zdajšnje deževno vreme! A to seveda stane.
Oživljanje ponesrečenega motorista so predstavili delavci ZD Krško.
Zanimiva je bila predstavitev varnostnega. Motorist si vrečo nadene kot telovnik in se z njo pripne na motor. Ob morebitnem padcu se vreča strga z motorja in v delčku sekunde napihne. Tako varuje telo zlasti pri prvem, najhujšem udarcu. Zmanjša se tveganje za poškodbe glave, vratu in vsega telesa.
Po besedah 64-letnega odšteti 400 evrov, kar je precej.«
Na parkirišču si je tako motorist nadel varnostno vrečo, potem so jo sprožili, da se je napihnila. Seveda ni padal po tleh, ampak so njeno trdnost in blaženje udarcev preizkusili tako, da so po njej močno udarjali s palico. Udeleženci so bili presenečeni nad učinkovitim blaženjem udarcev. Vreča lahko torej pri padcu reši življenje.
Janez Hudej je po nesreči pristal na vozičku. FOTOgrafije: Anton Hruševar
Eno od zanimivejših zgodb je predstavil Janez Hudej iz Celja, ki je zaradi poškodb v prometni nesreči postal invalid. Svoje predavanje je v sklopu nevladne organizacije Zavod vozim naslovil Še vedno vozim, a ne hodim. Povedal je, da je z motorjem ponoči brez luči zapeljal s ceste, v nekaj treščil in padel ter vso noč nezavesten ležal pod motorjem, dokler ga drugo jutro niso našli gozdni delavci.
Poligon kot dresura
Praktični del delavnice je bila vožnja z motorjem okoli stožcev, ki je vselej zelo atraktivna, a tudi izjemno zahtevna, in je sestavni del preizkusa za pridobitev vozniškega dovoljenja za voznike začetnike kategorij AM, A1, A2 in A. V soboto se je po besedah nepričakovano oviro, denimo vejo na poti, pnevmatiko na cesti, ki se v hipu pojavi pred nami? Takrat moraš odviti po šolsko, tako kot smo se naučili na poligonu, na dresuri v maneži.
Porast 50+ motoristov, tudi nesreč
Vsem udeležencem so ob koncu delavnice razdelili Priročnik za varno vožnjo motorja, ki vsebuje navodila in nasvete o varni vožnji, denimo tudi, kakšna je pravilna drža na motorju, kako pregledamo motor pred vožnjo in podobno.
Policist inštruktor Strgar je med drugim namignil, da so leta 2017 opazili občutno statistično porast nesreč, v katerih so bili udeleženi motoristi, starejši od 50 let. »Gre za to, da so otroci odrasli in ljudje nimajo več obveznosti, pa si v srednjih letih omislijo motor. Kar ni nič narobe. Opravijo vozniški izpit, a nimajo izkušenj, neredki pa niso v dobri kondiciji, kar je prvi pogoj za varno vožnjo,« poudarja in dodaja, da je lahko problem že prekinitev vožnje, ko motor pozimi za nekaj mesecev pospravimo v garažo.
Lanski črni september
Leta 2018 se je na slovenskih cestah zgodilo 941 motorističnih prometnih nesreč, kar je 14 odstotkov manj kot leta 2017. Umrlo je 18 motoristov, od tega dva mopedista, kar je 38 odstotkov manj kot leto prej. Največ ponesrečencev je bilo starih okoli 50 let. Največ motoristov je umrlo septembra, osem, to je kar 44 odstotkov vseh umrlih motoristov, leta 2018.
»Pozimi nevede ta občutek za motor izgubimo in ga moramo spomladi znova pridobiti; eni hitreje, drugi počasneje. Prej tisti v dobri kondiciji, ki tudi pozimi niso spali.« Meni, da mora motorist v poletni sezoni prevoziti vsaj 7000 kilometrov, da lahko dobro vzdržuje občutek. »Če jih naredimo le 2000 ali 3000, je po mojem mnenju premalo. V tem primeru vozi motor nas in ne mi njega!«
