Čičerika ima rada vroče
Ker je odporna proti suši, je skoraj ni treba zalivati; izberemo ji sončno lego, redno jo moramo okopavati, od škodljivcev ji grozijo listne uši.
Odpri galerijo
Lečo lahko sejemo tudi nekoliko kasneje, saj je odporna proti suši.
Od sredine maja začnemo saditi in sejati toplotno zahtevne rastline, ki ljubijo vročino, v prvi vrsti paradižnik in druge plodovke. Na vrsti so tudi nekatere stročnice, med njimi nizki fižol, ljubitelji čičerike in leče pa lahko sejejo tudi ti dve vrtnini, ki sta pri nas zelo priljubljeni v kuhinji, a manj pogosti na vrtu. Obe rastlini imata podobne zahteve za rast, predvsem kar se tiče toplote, ljubita vročino in potrebujeta toplo zemljo. Če ju sejemo prehitro, bo pridelek slabši, saj bosta zastajali v rasti.
Leči in čičeriki izberemo grede s sončno lego, za sosede pa imata radi, ker sta iz družine stročnic, kapusnice, buče, krompir, paradižnik in kumare. Med slabe sosede štejemo česen, čebulo in por ter drobnjak. Ne pozabimo na kolobar, na isto gredo jo sejemo šele vsaka štiri leta, prav tako na grede, kjer so rasle druge stročnice.
Grede pred setvijo ni treba preveč gnojiti, dovolj bo, če dodamo nekaj komposta. Sejemo v vrstah, med rastlinami naj bo 10 centimetrov razdalje, med vrstami za lečo dvajset centimetrov, za čičeriko, ki je nekoliko večja in se bolj razraste, pa pol metra. Leča zraste v višino do pol metra, čičerika pa še kakšnih deset več. Semena zagrnemo z zemljo. Obe stročnici moramo redno okopavati in zagrinjati, to pa je tudi skoraj vsa skrb, ki jo potrebujeta. Zalivati ju skoraj ni treba, saj izjemno dobro prenašata vročino, le v času cvetenja bodimo pozorni in ju zalijemo, če je suša res huda. Proti bolezni sta precej odporni, med škodljivci ju utegnejo napasti listne uši.
Tako za lečo kot čičeriko velja, da hranita tla kot vse preostale stročnice, zato jih, potem ko odslužijo svoje, odrežemo, korenine pa pustimo v zemlji, da bodo tla obogatile z dušikom.
Stroke trgamo sproti, tako bomo spodbudili cvetenje in razvoj novih strokov. Čičerika je zrela, ko se stroki obarvajo rjavo, leča pa, ko stroki porjavijo in rastlina odvrže spodnje liste. Stroke je najbolje posušiti in jih tako shraniti, zrnje izločimo tik pred uporabo. Suho čičeriko pred kuhanjem namakamo, leče ni treba. Obe stročnici sta izjemno okusni in v prehrani vsestransko uporabni.
Pri nas je vse bolj priljubljena, zato jo lahko začnemo gojiti na vrtovih. FOTOGRAFIJI: Guliver/Getty Images
Leči in čičeriki izberemo grede s sončno lego, za sosede pa imata radi, ker sta iz družine stročnic, kapusnice, buče, krompir, paradižnik in kumare. Med slabe sosede štejemo česen, čebulo in por ter drobnjak. Ne pozabimo na kolobar, na isto gredo jo sejemo šele vsaka štiri leta, prav tako na grede, kjer so rasle druge stročnice.
Grede pred setvijo ni treba preveč gnojiti, dovolj bo, če dodamo nekaj komposta. Sejemo v vrstah, med rastlinami naj bo 10 centimetrov razdalje, med vrstami za lečo dvajset centimetrov, za čičeriko, ki je nekoliko večja in se bolj razraste, pa pol metra. Leča zraste v višino do pol metra, čičerika pa še kakšnih deset več. Semena zagrnemo z zemljo. Obe stročnici moramo redno okopavati in zagrinjati, to pa je tudi skoraj vsa skrb, ki jo potrebujeta. Zalivati ju skoraj ni treba, saj izjemno dobro prenašata vročino, le v času cvetenja bodimo pozorni in ju zalijemo, če je suša res huda. Proti bolezni sta precej odporni, med škodljivci ju utegnejo napasti listne uši.
Niti v hudi vročini je skoraj ni treba zalivati.
Tako za lečo kot čičeriko velja, da hranita tla kot vse preostale stročnice, zato jih, potem ko odslužijo svoje, odrežemo, korenine pa pustimo v zemlji, da bodo tla obogatile z dušikom.
Stroke trgamo sproti, tako bomo spodbudili cvetenje in razvoj novih strokov. Čičerika je zrela, ko se stroki obarvajo rjavo, leča pa, ko stroki porjavijo in rastlina odvrže spodnje liste. Stroke je najbolje posušiti in jih tako shraniti, zrnje izločimo tik pred uporabo. Suho čičeriko pred kuhanjem namakamo, leče ni treba. Obe stročnici sta izjemno okusni in v prehrani vsestransko uporabni.
