AGROMETEOROLOŠKA NAPOVED

Češnjev čas

Po dveh slabših sezonah je letos zgodnjih češenj dovolj. Vroče in sušno poletje lahko pospeši zorenje zgodnejših sort jabolk.
Fotografija: Letos je zgodnjih češenj zadosti, težava je pri dozorevanju poznih sort češenj, saj nestanovitno vreme omogoča pojav sadnih gnilob na zorečih plodovih. FOTO: Guliver/Getty Images
Odpri galerijo
Letos je zgodnjih češenj zadosti, težava je pri dozorevanju poznih sort češenj, saj nestanovitno vreme omogoča pojav sadnih gnilob na zorečih plodovih. FOTO: Guliver/Getty Images

Rdeče, hrustljave, sočne in sladke češnje so v zadnjih dneh pogosto na naših mizah. K sreči je letos zgodnjih zadosti po dveh slabših sadnih letinah zaradi pozebe, ki pa češenj niso tako zelo prizadele kot druge sadne vrste. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bil v intenzivnih sadovnjakih skupni pridelek v letu 2017 za četrtino večji od pridelka leta 2016. Povprečni pridelek v intenzivnih sadovnjakih je bil 6,4 tone na hektar, to je približno enako povprečju zadnjih desetih let.

Težava letos so le vremenske razmere z nestanovitnim vremenom pri dozorevanju poznih sort, ki omogoča pojav sadne gnilobe na zorečih plodovih. Pojavlja se tudi plodova vinska mušica. V nasprotju z drugimi vrstami vinskih mušic plodova vinska mušica napada nezrele in nepoškodovane plodove. Samice med odlaganjem jajčec poškodujejo povrhnjico plodov. Na mestu vboda se po nekaj dneh izležejo žerke, ki se prehranjujejo z mesom, ta se zmehča in ugrezne. Običajno se na mesto vboda naselijo različne glive ali bakterije, ki povzročajo gnitje plodov.

Plodova vinska mušica ima širok spekter prehranjevanja, poleg češenj napada tudi številne druge gojene in samonikle rastline, predvsem tiste z mehkimi plodovi. Napadeni plodovi so večinoma neuporabni.
Te nadloge se lahko na domačem vrtu ubranimo z vabami. V manjše plastenke, ki jih lahko obarvamo v rdečo, na vrhu izvrtamo nekaj manjših luknjic, vanjo dodamo mešanico jabolčnega kisa in rdečega vina v razmerju 3:1 ter žličko sladkorja. Plastenke obesimo 1,5 metra od tal. Če se v vabe ulovijo mušice ali pa se na drevesih pojavlja gniloba, je treba češnje poškropiti s pripravki s kratko karenco.

Obeta se zgodnja letina jablan

Obilica vlage in toplota sta sprožili intenzivno rast listne mase in poletnih poganjkov sadnega drevja, več težav je z boleznimi in škodljivci ter fiziološkimi boleznimi. Marsikje je vitalnost dreves ogrozila še toča. Letos je cvetenje jablan večine glavnih sort jablan zaradi nadpovprečno visokih temperatur zraka potekalo skoraj istočasno. Razvoj cvetenja in vse do razvoja plodičev v juniju (stadij T), ki predstavlja konec delitve celic v plodičih vseh sort jablan, je bil letos zaključen v dveh tednih. Sadjarji so že ocenjevali prve signale letošnjega pridelka jabolk, za skupino sort gale ga predvidevajo v nasadih z nadmorsko višino 250–300 m v Podravju in celjski regiji že ob koncu avgusta. Vroče in sušno poletje lahko zorenje zgodnejših sort jabolk še pospeši. V letu 2017 je po statističnih podatkih zelo slabo obrodila večina sadnih vrst tako v intenzivnih kot ekstenzivnih sadovnjakih.

Med sortami še vedno prevladuje idared. FOTO: Guliver/Getty Images
Med sortami še vedno prevladuje idared. FOTO: Guliver/Getty Images

Po podatkih statističnega urada jabolka pridelujemo na 2355 hektarjih intenzivnih sadovnjakov, v katerih raste skoraj sedem milijonov dreves. Povprečen nasad meri nekaj več kot hektar, z gostoto zasaditve okoli 2850 dreves na hektar. Med sortami še vedno prevladujejo idared (23 %), zlati delišes (15 %), gala (12 %) in jonagold (12 %). Površina intenzivnih sadovnjakov je za več kot 480 ha manjša kot pred petimi leti.

Temperaturno- vlažnostni indeks

Prihajajo vroči dnevi in takrat pogosto omenjamo vročinski stres. Najbolj na udaru so živali na prostem. V mednarodnem prostoru uporabljamo kazalnik vročinskega stresa, prilagojen zlasti za govedorejo. To je temperaturno-vlažnostni indeks – THI, izračunana vrednost, ki vključuje podatke o temperaturi zraka in relativni zračni vlagi. Posledice vročinskega stresa se pri molznicah odražajo na več načinov. Ker atmosferski dejavniki v času nastopa vročinskega stresa otežujejo toplotno izmenjavo med organizmom in okoljem, se žival odzove z zmanjšanjem produkcije telesne toplote.

Posledice vročinskega stresa se pri molznicah odražajo na več načinov. FOTO: Guliver/Getty Images
Posledice vročinskega stresa se pri molznicah odražajo na več načinov. FOTO: Guliver/Getty Images

Glede na izkušnje v Sloveniji in tujini na področju vročinskega stresa krav molznic lahko definiramo štiri stopnje tveganja za vročinski stres: THI pod 72 pomeni, da ni tveganja za vročinski stres; THI med 72 in 78 pomeni zmerno tveganje za vročinski stres, pojavijo se težave s plodnostjo. THI med 78 in 88 pomeni veliko tveganje za vročinski stres: poveča se frekvenca dihanja, prireja mleka se zmanjša, živali se slinijo. THI nad 88 pomeni zelo veliko tveganje za vročinski stres: prireja mleka se zelo zmanjša, pojavijo se zdravstvene težave, ki lahko vodijo v pogin živali. V zadnjih dneh so že obstajale razmere velikega tveganja za vročinski stres. Napoved vročinskega stresa za govedo – kazalnik THI je vključena v Dnevni regijski agrometeorološki bilten. Za 15 regij jo spremljajte na http://meteo.arso.gov.si/met/sl/agromet/forecast/.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije