KOROMAČ

Če mu manjka vlage, pobegne v cvet

Objavljeno 06. julij 2020 12.09 | Posodobljeno 06. julij 2020 12.09 | Piše: Alenka Kociper

Sladki komarček ali koromač je zanimiva vrtnina, na naših vrtovih sicer ne prav pogosta, toda kupimo jo lahko na tržnicah in v trgovinah, uporabimo pa za pripravo številnih jedi.

Gomolji koromača so v resnici odebeljeni listi. FOTO: Markskalny/Getty Images
S komarčki je lahko na vrtu in v kuhinji nekaj zmede, saj se za podobnimi imeni skrivata dve različni rastlini, ki sta si sicer v sorodu. Pri navadnem komarčku ali koprcu uporabljamo semena kot začimbo in aromatična mlada stebla, sladki komarček ali koromač gojimo predvsem zaradi v gomolje odebeljenih listov. Res pa je, da so tudi pri koromaču užitni tudi drugi deli rastline.

image
Sadimo ali sejemo ga na razdalji najmanj 20 centimetrov. FOTO: Laperladilabuan/Getty Images
Tokrat bomo pisali o sladkem komarčku, ki ga sejemo ali sadimo julija, saj ima kot sredozemska rastlina rad toplo vreme. Prijajo mu hranljiva in rahlo humusna tla, vendar ne pretiravamo z gnojenjem. Uporabimo le kompost ali kupljeno organsko gnojilo. Zanimivo, v preveč pognojenih tleh se iz stebel ne bo razvil gomolj. Sejemo ga neposredno na prosto ali gojimo iz sadik, ki jih lahko kupimo v vrtnarijah.

Razdalja med sadikami naj bo najmanj dvajset centimetrov, med vrsticami pa slabega pol metra. Tudi sejemo na takšni razdalji. Čeprav koromač dobro prenaša višje temperature, poskrbimo, da bo imel dovolj vlage. V suši namreč rad pobegne v cvet. Poleg zalivanja, pri katerem je treba biti previden, saj v preveč mokrih tleh začne gniti, za večjo vlažnost poskrbimo z zastirko, rastline pa tudi osipavamo. Podobno kot fižol ali koruzo, s čimer jih tudi stabiliziramo, da se ne poležejo.

Sladki komarček je primeren tudi za vrtnarje začetnike, saj je za gojenje nezahteven.

Pri koromaču bodimo pozorni tudi na sosede, dobro se razume s kumarami, solato, grahom in meto. Posebno se obnese mešani posevek s čebulo, česnom, drobnjakom in solato. Ta je dober predhodni posevek komarčku, sadimo ali sejemo pa ga tudi na grede, kjer je prej raslo zelje, kolerabica ali solata. V slabih odnosih bo s paradižnikom in fižolom, med zelišči pa ne mara peteršilja, kumine in koriandra.

Koromač zraste do primerne velikosti v približno treh mesecih, torej ga bomo pobirali jeseni, od septembra, lahko pa ga pustimo v zemlji še dlje in pobiramo za sprotno rabo.

Sladki komarček običajno skuhamo ali dušimo, v solati ga lahko uživamo tudi presnega. Okusen je pečen v pečici, lahko v kombinaciji z drugo zelenjavo, lahko pa večje gomolje prerežemo na pol, nadevamo s poljubnim nadevom, mesnim, zelenjavni, žitnim, ter pečemo v pečici. Okusen je tudi gratiniran. 




Deli s prijatelji