PO POZEBI

Brsti kažejo žalostno sliko

Kolikšna je škoda, bo znano po epizodi nizkih temperatur, natančneje pa po junijskem trebljenju.
Fotografija: Močno so poškodovani koščičasto sadje ter jablane in hruške. FOTO: Blaž Samec
Odpri galerijo
Močno so poškodovani koščičasto sadje ter jablane in hruške. FOTO: Blaž Samec

V minulih dneh so bile vse oči uprte v termometre, ki so nekaj dni zapored kazali izjemno globok minus v večjem delu Slovenije. Upali smo, da bo vsaj kakšno sadno brstje preživelo močno ohladitev, a so žal posledice obsežne in katastrofalne.
April še maha s hladnim repom, spet nas je dosegla polarna zračna masa. FOTO: Leon Vidic
April še maha s hladnim repom, spet nas je dosegla polarna zračna masa. FOTO: Leon Vidic

Marelice je večinoma vzela pozeba ob ohladitvah v drugi polovici marca. Rodni brsti večine pri nas rastočih vrst sadnega drevja so mraz dočakali v različnih razvojnih fazah, odvisno od vrste, sorte, lege rastišča in geografskega območja uspevanja: od začetnega napenjanja in odpiranja brstov, mišjega ušesca do faze balončka, začetka in ponekod tudi splošnega cvetenja.

Poškodbe bodo razvidne po epizodi nizkih temperatur, natančneje pa šele maja in junija po trebljenju. Kmetijske svetovalne službe in sadjarji že ocenjujejo poškodbe, tako da izvajajo prečne prereze brsta, cveta ali popka. Če ni poškodb, je rezna ploskev svetla, če so, je notranjost temnejša, pozneje pa počrni. Seveda so to vedno le prve delne ocene po ogledu, štetju poškodovanih cvetov oziroma popkov naključno izbranih cvetnih šopov ter glede na temperaturo, trajanje negativnih temperatur, izkušnje, občutljivost sadnih vrst in razvojno obdobje v času pozebe.

Močno so poškodovani koščičasto sadje ter jablane in hruške. Prve ocene kažejo na 80–100 odstotkov škode, od jagodičevja so pozebo utrpeli borovnice, ribez in robide, pri jagodah je poškodovanost od 50- do 100-odstotna. Na nekaterih območjih so precej prizadeti tudi vinogradi, kjer so že odgnane mladike; ocenjene poškodbe so od 30- do 90-odstotne, odvisno od lege in sorte.

Med zelenjadnicami je največja škoda na špargljih ter posevkih zelja in solate, ki jih je odkril močan veter. Poškodbe so še posebno močne na območjih, kjer je bilo manj snega. Pričakuje se tudi škoda na sadikah in plodovkah v nekaterih pokritih sistemih, kjer se ni ogrevalo do dovolj visoke temperature. Na krompirju pričakujejo največjo škodo pri najzgodnejših sortah, ki so že oblikovale nekaj centimetrov visoko cimo.

Vendar april ne neha mahati z mrzlim repom. Po krajšem obdobju toplejšega vremena, ko se je temperatura zraka spet približala povprečnim vrednostim, nas je 13. aprila spet dosegla polarna zračna masa. Meja sneženja se je spuščala do nadmorske višine okoli 500 m, ob intenzivnejših padavinah je ponekod pobelilo tudi nižine, padlo je od 5 do 10 cm južnega snega, ponekod na Notranjskem, Kočevskem in Dolenjskem do okoli 20 cm. Jutranje temperature zraka so bile od 0 do 4 °C, na Primorskem okoli 8 °C, najvišje dnevne temperature pa so se povzpele na le od 1 do 5 °C, na Primorskem do okoli 10 °C.


Po spomladanski pozebi rastline tretiramo s sredstvi za krepitev. Večina pripravkov bolje deluje pri temperaturi nad 15 °C. Hladno vreme za zdaj tretiranja ne dopušča. Tehnologi poudarjajo, da je treba najprej ugotoviti poškodovanost in s tem tudi smiselnost uporabe posameznih sredstev ter preveriti vremenske razmere.
 

Vzrok za pozebe


V zadnjih letih zaradi pretoplega poznozimskega in zgodnjespomladanskega obdobja rani fenološki razvoj rastlin. Tako je bilo tudi letos. Po podatkih Arsa je bila zima 2020/21 uvrščena med sedem najtoplejših: december 2020 (+1,8 °C), januar 2021 (+0,8 °C), le na SZ hladnejši od povprečja, februarja 2021 pa je bil odklon največji (+3,4 °C). Marec je prinesel veliko vremensko variabilnost. Odklon temperature zraka od povprečja obdobja 1981–2010 je na državni ravni znašal 0,1 °C. Pozitiven odklon je bil največji v osrednji in vzhodni Sloveniji, negativen pa v jugozahodnem in severozahodnem delu države.


Letošnji marec je tretji zapovrstjo s pozitivnim (čeprav majhnim) temperaturnim odklonom od povprečja obdobja 1981–2010, marec 2018 je bil hladen, čeprav ne najhladnejši v nizu od leta 1961, sledil pa je nizu štirih marcev s prav tako pozitivnim temperaturnim odklonom. V tem tisočletju smo imeli 15 marcev s pozitivnim in šest marcev z negativnim temperaturnim odklonom. To povzroči ranenje fenološkega razvoja. Letos so se prvi spomladanski znanilci začeli prebujati od dva do tri tedne bolj zgodaj kot običajno v večjem delu nižinske Slovenije; temu je sledilo tudi sadno drevje. Izjema je bil le severozahod, kjer so vztrajali sneg ter nižje temperature in se je razvoj odvijal počasneje.
 

Marec je bil suh


April je poleg pozebe prinesel tudi nekaj prepotrebnega dežja po suhem marcu. Kazalnik višine padavin na ravni države glede na referenčno obdobje 1981–2010 je 37 odstotkov, kar uvršča marec 2021 med sedem najbolj suhih od leta 1961. V večini države je bilo zelo suho, v Prekmurju in delih severne Slovenije pa ekstremno suho.

Okrog 50 odstotkov normalnih padavin so namerili le v Slovenskem primorju, Beli krajini in Ljubljani. V Vipavski dolini je padlo manj kot 30 odstotkov običajne količine padavin, pod 20 odstotkov so namerili v Zgornjesavski dolini, na Goričkem pa le 15 odstotkov. Marec je bil nadpovprečno osončen: uvrstil se je med od tri do štiri najbolj osončene od leta 1961. Bolj osončena sta bila marca 2012 (159 odstotkov) in 1961 (156 odstotkov), podobno osončen kot letošnji je bil marec 2017.


To velja na državni ravni, v posameznih predelih države pa prihaja do razlik. Glede na obdobje 1981–2010 je bila večina države ekstremno osončena, zelo osončen pa je bil severozahod. Andreja Sušnik

Več iz te teme:

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas