VESELI DECEMBER

Božičkova toplota: obeta se otoplitev

Nižine ne bodo videle snega, lanski december je bil peti nadpovprečno topel.
Fotografija: Obetajo se višje temperature. FOTO: Alex_ugalek, Getty Images
Odpri galerijo
Obetajo se višje temperature. FOTO: Alex_ugalek, Getty Images

Ob bližajočih se božičnih praznikih si vedno želimo, da bi nas narava obdarila s snegom in pričarala praznično vzdušje. Tokrat ne kažejo na to. Obeta se otoplitev in nižine snega očitno ne bodo videle, nekoliko nas bo razveseljeval le pogled na zasnežene vršace.

Letošnje temperature pod ničlo so prišle zelo pozno, šele v sredini decembra: po klimatoloških podatkih Arsa je bil v Ljubljani izmerjen najpoznejši prvi minus v jesensko-zimskem obdobju. V višje ležečih predelih je bilo bolj mrzlo, večinoma pod –10 °C. V posameznih dneh je bilo pod ničlo tudi na Primorskem. Skupna snežna odeja je zelo raznolika, na Kredarici je skupaj 190 cm snega, na Voglu 64 cm, v Zgornjesavski dolini malo nad 40 cm, nekaj centimetrov ga je še ponekod drugje na nekoliko dvignjenih in hribovitih območjih, v nižinah ga je pobralo. Vremenska napoved za prihodnje dneve nakazuje pretežno oblačno vreme, nekaj jasnine bo na severovzhodu. Nad našimi kraji bo prevladoval razmeroma topel in vlažen zahodni zračni tok. Občasno bo lahko rosilo ali rahlo deževalo predvsem na zahodu in ponekod na jugu države. Razmeroma toplo bo, tudi jutranje temperature bodo marsikje nad ničlo, čez dan večinoma med 8 in 13 °C, okoli božičnih praznikov celo kakšno stopinjo več. Toploto nam bo poleg vremena dalo tudi druženje z najbližjimi.

Topel december

Poseka žal pogosto ne izvede lastnik gozda. FOTO: Elenathewise, Getty Images
Poseka žal pogosto ne izvede lastnik gozda. FOTO: Elenathewise, Getty Images

Ob koncu leta radi pogledamo, kako je bilo v decembrskem času lani ali v letih še dlje v preteklosti. Kot je v zadnjem obdobju že običajno, je bila tudi približno polovica ozemlja Slovenije lani do 1 °C toplejša od povprečja. Temperaturni odklon se je od jugovzhoda in Prekmurja, kjer je presegel 1,5 °C, v Črnomlju pa celo dosegel 2,4 °C, manjšal proti severozahodu, kjer je bilo ponekod celo nekoliko hladneje od povprečja. Na državni ravni se je december 2021 uvrstil med dvajset najtoplejših od leta 1961. Po podatkih Arsa je bil v zadnjih šestdesetih letih najtoplejši december 2000, z odklonom 3,0 °C, podobno presežno toplo je bilo še v decembrih 1985 in 2019 ter 2006. Najhladnejši je bil december 1963, z odklonom −4,1 °C, podobno hladna sta bila tudi decembra 1962 in 1969. Po letu 1961 je povprečna decembrska temperatura naraščala do začetka osemdesetih let prejšnjega stoletja, nato se je do leta 2000 naraščanje ustalilo, po tem letu pa spet narašča. V tem stoletju je bilo 15 decembrov s pozitivnim in samo šest z negativnim odklonom temperature. December 2021 je bil peti nadpovprečno topel. Osebno klimatološko izkaznico letošnjega decembra še čakamo, ponekod na zahodu bo verjetno rahlo nadpovprečno topel, drugod rahlo hladnejši od povprečja.

Zelen božič

Belina snega na božični dan je postala v nižinah že redkost. V prestolnici je bila v zadnjih 60 letih belih tretjina božičev, zadnji bel božič je bil leta 2003. V Ljubljani je bilo lani decembra 15 dni s snežno odejo, 9. decembra je bila debela 20 cm, za božič je skopnela. Po klimatoloških podatkih Arsa je bila od sredine minulega stoletja v Ljubljani snežna odeja prisotna ves december v letih 1971 in 1980; snega ni bilo v decembrih 1951, 1957–1959, 1974, 1989, 2004, 2006, 2013, 2015 in 2016. Največ ga je bilo decembra 1964, 1967 in 2005, ko je bila debelina snežne odeje blizu 40 cm. Po krajih se klimatološka statistika razlikuje, zadnji bel božič je bil leta 2011 v Novem mestu, na Brniku leta 2003, v Celju leta 2007 in s centimetrom snega dan pred božičem v letih 2011 ter leta 2007 v Mariboru.

Smrečice dobijo noge

Ob sprehodu v gozdu občutimo mir in tišino, z našo prisotnostjo pa žal marsikdaj zmotimo divjad v zimskem počitku ali ob iskanju hrane. Ponekod opazimo olupljena drevesa ali objedene vršičke dreves. Številnost rastlinojede parkljaste divjadi v Sloveniji se je, ob odsotnosti velikih plenilcev, toliko povečala, da ponekod prihaja do motenj delovanja gozdnega ekosistema. Parkljasta divjad najpogosteje povzroča škodo z objedanjem poganjkov listavcev in iglavcev. Objedanje se običajno začne pozno jeseni in traja vso zimo do spomladi, to je v obdobju, ko vegetacija miruje. Divjad objeda vršičke, popke in vejice. Po poškodbah stranskih poganjkov si mladje še opomore, objedeni vrhnji poganjki pa lahko pomenijo nižji prirast ali celo odmrtje drevesc. Med listavci najpogosteje objedajo bukev, hrast, jesen, javor in lipo, topol ter vrbo, med iglavci pa jelko, smreko, macesen in bor. Če hočemo škodo, ki jih povzroča rastlinojeda divjad, preprečevati, je treba poznati razmere v gozdu, dinamiko populacije divjadi ter primerno ukrepati. Ker je čas okraševanja novoletnih dreves, pa tu in tam opazimo, da noge dobijo tudi lepo raščena drevesca. Žal pogosto poseka ne izvede lastnik gozda, ampak kdo drug. Zato čuvajmo gozd, saj ima že brez tega dovolj nevšečnosti. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije