Bodite pozorni, če srečate to žival, v jezi pljune in pokaže jezik
Pazite se njihovega pljunka! To je verjetno prvo, kar slišimo in si zapomnimo o lamah. A brez skrbi! Čeprav te dolgovrate sorodnice kamel, ki kraljujejo Andskemu gorovju, s pljunkom, ki leti tudi štiri metre in pol daleč, izražajo svojo nejevoljo, polprebavljeno hrano običajno izpljunejo proti drugi lami. Razdraženost jasno pokažejo tudi tako, da pokažejo jezik. V redkih primerih, ko se spopadejo, običajno za prevlado v čredi, brcajo in se kot rokoborci udarjajo z vratovi. Sicer pa so to ene najbolj umirjenih, prijaznih in nežnih živali, ki so zmožne celo sočustvovanja, zaradi česar se jih vse pogosteje uporablja kot terapevtske.
Zelo družabne
Njihov dom so visokogorske planote Južne Amerike, tamkajšnjemu za življenje precej surovemu okolju pa so se odlično prilagodile. Prežvekujejo travo, mah, lišaje in drugo rastlinje, ki raste na višini tudi do 4000 metrov. Vode ne potrebujejo veliko, večino je dobijo iz hrane, ko pa vendar naletijo nanjo, na mah popijejo celo deset litrov. S kisikom osiromašen zrak jim ne pride do živega, brez težav premagujejo skalnate predele. Za piko na i so tudi izredno učljive, zaradi česar so jih ljudje udomačili že pred 4000 leti. Prek gora še danes prenašajo tovor, ves dan lahko na svojem hrbtu nosijo kar 90 kilogramov! Toda lame vedo, kje je njihova meja – če jih boste preveč otovorili, se ne bodo premaknila niti za ped, še raje pa se bodo ulegle na tla in se pretvarjale, da so mrtve.
Njihova volna je lahka, topla in vodoodporna, iztrebki, ki so skoraj brez vonja, so odlično gnojilo, s posušenimi so si stari Inki ogrevali domove.
Zaradi nežnega značaja so popolne terapevtske živali, vse več ljudi jih ima za eksotičnega domačega ljubljenčka, hkrati pa se odlično obnesejo kot čuvajke drobnice. Odločno in napadalno jo varujejo pred lisicami, kojoti in drugimi plenilci, nanje bodo glasno opozorile tudi pastirje. A vlogo čuvajke je treba zaupati le eni lami – če bosta na straži dve, bosta zaradi druženja pozabili na čredo.
Družabne lame najraje živijo v skupinah, pogovarjajo se z brundanjem, s katerim izražajo utrujenost, vznemirjenje, tudi radovednost ali slabo počutje.
